Drage bralke, dragi bralci, imate radi poezijo? Jo ustvarjate sami? Jo berete? Prisluhnete literarnim večerom, nokturnom? Katera pesniška zbirka, pesem… vas je navdušila v zadnjem času?
Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]. Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com
Veliko ustvarjalnosti in poetičnih užitkov, drage bralke, dragi bralci…
Mene vedno znova navdušuje poezija Kajetana Koviča. V veliko veselje in spoštovanje mi je, da sem velikega umetnika osebno poznala.
Kajetan Kovič: Zlati vrt
Hlad in vlaga pod črno smreko.
Dolga senca čez temno hišo.
Grozd, moder kot sanje.
V zagrnjenih sobah
umirajoči očetje,
kaznovani s sinovi,
ki so ostali na vojskah,
zamaknjeni v petje kukavic.
Na vrtu žolta ura jeseni
in pod jopami
tople prsi deklet,
ko ležejo vodoravno
pod radovednost dečkov
in ko nad njina, modra kot smrt,
zori izabela.
(Kajetan Kovič: Labrador, Založba Mladinska knjiga)
