Za razvoj otrokovega glasbenega potenciala je zelo pomembno obdobje do njegovega petega leta starosti. To je čas, ko otrok oblikuje svoje potrebe in nagnjenja do glasbe. Razvijajo se njegove lastne glasbene vrednote, v tem obdobju se oblikuje tudi njegov glasbeni posluh. Poleg prirojenih sposobnosti imate tudi pri glasbenem razvoju otroka velik vpliv odrasli, ki sestavljate njegovo okolje.
Starši, ki svojemu otroku veliko prepevate, boste gotovo kmalu opazili, da se že nekaj tednov star otrok na vaše petje odziva, mogoče celo bolj kot na vaš govor. Starejši otrok pa bo tudi sam pogosto prepeval in poznal veliko pesmic.
Starši, ki pa zase menite, da nimate dovolj občutka za glasbo, da nimate posluha in otroku skorajda ne pojete, nadomestite to prepevanje s kakovostnimi otroškimi glasbenimi zgoščenkami ali kar s klasično ali katero koli drugo glasbo, ki vam je najbolj pri srcu.
Kako to, da se že novorojenček tako močno odziva na vaše petje?
Že v približno petem mesecu nosečnosti so povezave v plodovem slušnem sistemu toliko dozorele, da možganom omogočajo celovito obdelavo zvoka. Slušni živec je prvi telesni čutni živec, ki začne delovati. Otrok v maternici ne samo prisluškuje zunanjim zvokom, pač pa se nanje tudi odziva. Tako se še nerojeno bitje odziva na nove zvoke z upočasnitvijo srčnega utripa, dokazano je tudi, da zelo glasna glasba pospeši otrokov srčni utrip, plod v maternici si zaradi hrupa celo zatisne ušesa. Zato se priporoča, da si noseče mamice vzamete čas zase in za svojega otroka in prisluhnete pomirjujoči glasbi, ob kateri se oba sprostita.
Otroški slušni živec se po rojstvu razvija še naprej in se dokončno izoblikuje med četrtim in osmim mesecem otrokove starosti. To je obdobje izjemne dojemljivosti in sposobnosti za poslušanje. Tiktakanje ure ga spominja na materin srčni utrip, zibanje v naročju na nežne nihajoče gibe maternice. S premikanjem rok, nog ali glave se začne odzivati na spreminjanje ritma in višine tona. To je telesni znak, da zaznava in shranjuje nove slušne vzorce. Starši lahko njegovo dojemanje glasbe stimulirate še z dodatnimi dražljaji. Ob prepevanju pesmi na primer ritmično premikajte prste po njegovem telesu ali z njegovimi rokami in nogami telovadite v ritmu glasbe.
Zaplešite in zapojte z vašim malčkom
Ko otrok pokaže prve motorične sposobnosti, se začne z gibanjem in pozibavanjem odzivati na zvočne dražljaje. Preko gibanja ga od približno šestega meseca dalje začnite uvajati v svet glasbenega ritma in obratno, z glasbenimi igrami ga spodbujajte, da se preko spontanega odzivanja nauči novih gibalnih spretnosti, kot so plazenje ali prvo postavljanje na noge.
Opazili boste, da v približno istem obdobju začnejo otroka zanimati tudi različni predmeti, s katerimi poskuša manipulirati (pobirati, stresati, obračati, prelagati iz ene roke v drugo, udarjati enega ob drugega).
Pesmice, ki jih uporabljate pri igri z malčkom, naj oponašajo njegove glasove, s čimer ga izzovete, da vam bo odgovarjal v svojem jeziku. V kasnejšem obdobju, ko ima vaš malček že bogatejši besedni zaklad, pa izbirajte pesmice, katerih besedila so blizu njegovemu dojemanju sveta. Uporabljajte primerne otroške pesmi, ki imajo zelo preprosto melodično in ritmično strukturo.
Najpomembneje pa je, da otroku pokažete, kako imate tudi sami radi glasbo. Z otrokom v naročju zaplešite ali ga sede zazibajte ob vaši priljubljeni melodiji. Pri tem niti ni pomembno, za kakšno zvrst glasbe gre, pomembno je ugodje, ki ga ob tem občutita obadva z otrokom. Nekatere popularne melodije, ki imajo živahen ritem, izvrstno potešijo otrokovo obsedenost z gibanjem, paziti morate le, da glasba ni preglasna.
In ne pozabite, ni pomembno, kako nadarjeni ste sami za glasbo, važno je, da se z otrokom ob glasbi zabavate.
Nevenka Tršan Hočevar, akad. glas.
Klub Fit Mami
