Naya
Mineva 3 leto, odkar sem "padla" v začaran krog, iz katerega se sama ne znam pobrati. Na pomoč ne morem poklicati, saj zelo dobro skrivam, kar se mi dogaja. Zakaj tudi heroin? Ne vem. Sploh mi ni všeč, sploh ne vem, kakšen je feeling na njem, sploh še nisem bila zadeta v pravem pomenu besede. Dosti sem se pogovarjala s prijatelji na to temo. Pred leti sem bila obkrožena s takimi ljudmi, vendar so tako skrbno pazili name, da nisem imela nobene možnosti zabresti v to, dokler nisem začela živeti z nekom, ki mi je prinašal domov. Ni mi bilo dobro, kvečjemu slabo. Bruhala sem in bolel me je želodec. Ampak imela sem pred nosom, prepovedano substanco. Tu je nek šarm prepovedanega. Trava mi ugaja, mi da apetit, o slabih stvareh mi ne pusti razmišljati, zaspim kot angelček, sem ustvarjalna, padem v debato in govorim in govorim, čeprav sem po naravi zelo tiha. Zakaj mi to ni dovolj? Heroin mi je postal kot nekakšen ritual, čeprav ne bi vedela, če bi mi kdo podtaknil 100 % puder, saj je vse kar čutim le grenkoba v ustih. Poskusila sem tudi z metadonom, a to je metanje peska v oči. Enkrat na 6 mesecev ti pregledajo vodo, 4 dni si lahko čist in rezultati bodo negativni. A to je slepljenje samega sebe. Najhuje mi je zaradi denarja, ki gre v nič. Dobesedno v nič, saj nisem v nikakršni nirvani in na probleme ne gledam skozi zarošena očala zaradi droge, temveč jih vidim bolj jasno, kot kdaj koli prej.
Hotela sem samo nekaj napisati. Moj edini diler se odvaja in zmenila sva se za skupno pomoč. V dvoje naj bi šlo lažje, Rekla sem, da naj me zmerja kolikor lahko, če bom hotela kaj kupiti, da mi ustvari občutek manjvrednosti. Bom sporočila, če je pomagalo.
Odvisnost od opioidov je resna, kronično potekajoča bolezen, ki poslabša vsa področja bolnikovega življenja: njegovo telesno zdravje, njegovo psihično stanje, sposobnost funkcioniranja v družbi, njegov značaj, zelo pa prizadene tudi njegovo družino in prijatelje.
S številnimi raziskavami po svetu so dokazali, da je zdravljenje z metadonom in drugimi substitucijskimi zdravili učinkovito in uspešno zmanjšuje škodo, ki jo prinaša odvisnost od heroina. V državah, kjer imajo programe substitucije, je med odvisniki manj kriminala, manj okužb s HIV in hepatitisom C ter, kar je najpomembneje, manj smrti zaradi uživanja opioidov. Odvisniki, ki prejemajo metadon ali druga substitucijska zdravila, so bolj zdravi in živijo varneje, kot tisti, ki metadona ne dobivajo. Živijo dlje, manj časa so v zaporih, manjkrat morajo k zdravniku in v bolnišnico, v dosti manjšem procentu umirajo zaradi predoziranja ali drugih komplikacij odvisnosti.
Tisti bolniki, ki so na vzdrževanju oziroma substituciji, lahko v večini primerov živijo urejeno življenje, marsikdo ima dober partnerski odnos, otroke, redno delo in cilje, primerljive drugim, zdravim ljudem. Zato so predsodki do metadona neupravičeni in krivični, saj javnost napačno meče v isti koš posledice odvisnosti od heroina in zdravljenje te odvisnosti. Odvisnosti od heroina je resna bolezen, in veliko odvisnikov ima izjemne težave kljub veliki želji, da bi za vselej prenehali z uživanjem. Simptomi odtegnitve so le del problema. Prava težava je v tem, kako vzdržati brez opioidov, ko je odtegnitvena kriza že mimo.
Ljudje vstopijo v metadonski program zato, ker postane njihova odvisnost od heroina ali drugih opioidov neobvladljiva. Ob vključitvi v metadonski substitucijski program imajo bolniki različne motive in različne cilje. Nekateri želijo prenehati z drogo za vedno, nekateri bi se radi umaknili s ceste le začasno, nekateri pa želijo le zmanjšati uporabo droge, a se ji ne bi povsem odpovedali.
Večina vstopi v metadonski program s prepričanjem, da ga bodo potrebovali le kratek čas, nekateri, ponavadi izkušenejši, pa z zavestjo, da ga bodo morali jemati vse življenje.
Metadon je sintetična spojina, opioid, ki se uporablja za zdravljenje odvisnosti od heroina in drugih opiatov. Metadonski vzdrževalni program je eden izmed programov pri obravnavi uživalcev opioidnih drog. Ima svoje prednosti in slabosti, zdravljenje z njim pa je lahko dolgotrajno in z različnih vidikov (medicina, socialno delo, psihologija) ponavadi precej uspešno.
Poleg metadonskega programa obstajajo še drugi načini zdravljenja. Kot primer lahko navedemo še buprenorfin, ki se uporablja v enake namene kot metadon (zdravljenje opioidne odvisnosti, detoksifikacija, kratkotrajno in dolgotrajno vzdrževanje, itd.).
