Delež brezposelnosti med mladimi iskalci zaposlitve trenutno podira rekorde, tudi v tujini. Vsi tisti, ki so nekoč sanjali o finančni brezskrbnosti, ki naj bi jo zagotovila pridobitev diplome, se morajo počasi sprijazniti z dejstvom, da akademske titule ne vodijo nujno do najboljše plačanega delovnega mesta v stroki.
Z absurdno naraščajočim številom odličnjakov v osnovnih šolah in na maturi se povečuje tudi vpis dijakov na raznorazne visokošolske in univerzitetne programe. Čeprav večina bodočih študentov zagotavlja, da jih študij veseli, se mnogi odločijo, da bodo izobraževanje nadaljevali, ker si želijo, da bi bili na njih ponosni starši, stari starši, ker se bojijo, da s srednješolsko izobrazbo ne bodo našli primerne in spodobno plačane službe in ker bi radi okušali tako zelo opevane čare divjega študentskega življenja.
Na informativnih dnevih profesorji na visokih šolah, univerzah in akademijah dijakom prodajajo svojo verzijo zgodbe o uspehu, navdušujejo jih nad pridobivanjem znanja in kvalifikacij, razlagajo jim o možnostih, ki jih ponuja diploma iz njihovega področja, in vse skupaj zaključijo s stavkom: „Veste, predvsem pa vas mora študij veseliti.”
To je stavek, ki ima mnogo pomenov na različnih nivojih semantike. Včasih se namreč največji pomen skriva za besedami, ki ostanejo neizrečene.
Trenutno je situacija pač taka, da je kapitalizem prodrl tudi na nekoč sveto področje terciarnega izobraževanja. Študijski programi zasebnih visokošolskih zavodov se oglašujejo na vsakem koraku, s plakati na mestnih avtobusih, v brezplačnih dnevnikih, v eminentnih časopisih in na televiziji. Po drugi strani pa dekani in prodekani najmogočnejših stebrov znanja v Sloveniji, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, tožijo o praznih predavalnicah. Študenti se namreč vpisujejo na študijske programe, da bi lahko pridobivali delovne izkušnje, saj se diplome po novem tiskajo skoraj kot po tekočem traku in nimajo nobene prave vrednosti več, so le korak do še enega izpita, še enega strokovnega izobraževanja, tečaja in kvalifikacije. Izobraževanje je posel.
Na nek način so zahteve bodočih delodajalcev redni študij izenačile s študijem ob delu, čeprav redni študij prinaša številne finančne ugodnosti in davčne olajšave, študij ob delu pa precej udari po denarnici. Poseben položaj sicer še vedno ohranjajo študij medicine, prava in morda dentalne medicine. Na vseh ostalih področjih je treba vsaj malo delati in študirati hkrati, nekako pa je treba študij tudi uspešno zaključiti.
Kakršna koli oblika dela med študijem širi krog poznanstev in ustvarja nove socialne mreže, ki lahko koristijo pri iskanju „prave službe” po zaključku študija, hkrati pa bodoči zaposleni pridobijo tudi znanje o tržnih zakonitostih na njihovem področju, zakonodaji, ki ureja njihov poklic, in delovnih razmerah v njihovi stroki. Nemalokrat se zgodi, da študent sicer uživa v študiju, ki ga je izbral, vendar čuti odpor do poklica, ki ga bo z diplomo lahko opravljal. To se lahko zgodi vsakomur, diplomantki Filozofske fakultete, ki sprejme službo na osnovni šoli, splošnemu zdravniku v kakšnem večjem mestu, ki je moral kdaj za zaklenjenimi vrati ordinacije počakati, dokler varnostnik ni pospremil fizično nasilnega pacienta-zasvojenca do izhoda zdravstvenega doma, študentu Likovne akademije, nekoč umetniški duši, ki se danes preživlja z grafičnim oblikovanjem, dela od jutra do večera, včasih ponoči ali med vikendom, ker to zapovedujejo zakonitosti trga, pa njegov dohodek ne presega magične številke 1000 EUR neto, diplomiranemu pravniku, ki ne mara sporov ….
Na drugi strani pa so keramičarji, električarji, vodovodarji, parketarji in pleskarji, ki jih pri obračunavanju storitev ne obremenjujejo zakonitosti trga, ki si delovni čas zelo svobodno razporejajo, do tridesetega leta starosti imajo za sabo vsaj dvanajst let delovne dobe, kar nekaj delovnih izkušenj in dovolj prihrankov, da si uredijo poslovne prostore v skladu z vsemi pravilniki, če se jim to sploh zdi potrebno.
Strinjam se, študij mora biti vsakemu študentu res v veselje, začutiti ga mora kot moralno poslanstvo. Dolgoročne finančne in druge koristi visokošolske izobrazbe so glede na trenutne tržne razmere namreč postavljene pod velik vprašaj.
