Vabimo vas, da Ta veseli dan kulture preživite v naši družbi!
Uživajte v brezplačnem ogledu razstav, raziskujte z Živo iz muzeja in pobrskajte po muzejski trgovini: morda najdete ravno pravšnje darilo zase ali za svoje bližnje.
Na dvodnevni delavnici boste pridobili teoretično in praktično znanje o vodni pozlati.
Vodna pozlata je dekorativna tehnika, ki je bila poznana že v starem Egiptu. Zlate lističe so stari mojstri polagali na omočeno glineno osnovo, imenovano poliment, ki je izboljšala barvo, odbojnost in trajnost zlate površine – lastnosti, zaradi katerih so zlato povezovali tudi z lepoto in bogastvom v kulturah po svetu. Ta dekorativna tehnika je postala izjemno priljubljena v tabelnemu slikarstvu 13. in 14. stoletja, v uporabi pa je ostala do modernejših slikarjev, kot je Gustav Klimt, in vse do danes.
Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, poznejših grofih in knezih Celjskih, je zgodba o najpomembnejši plemiški rodbini, ki je imela svoje matične posesti in sedež na današnjem slovenskem ozemlju.
Zora Žbontar, Renny Rovšnik TELO V SREDNJEM VEKU IN SODOBNOSTI Muzejski abonmaV srednjem veku so bila prepričanja o higieni in umivanju povsem drugačna kot danes. Redna uporaba kopeli je bila redkost, prednost so imeli brisanje kože, preoblačenje oblačil in parfumi; umivali so zlasti vidne dele telesa. Kulturni ter verski vplivi so oblikovali tabuje in omejitve glede telesa in njegovih značilnosti.
Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali?
Srednjeveški trg Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi na Dolenjskem) je bil povezan z bavarsko škofijo Freising. Na razstavi bo predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki.
Deset najimenitnejših: pisni in dokumentarni pomniki slovenske kulture in zgodovine
Dragocena dokumentarna dediščina, ki je bila leta 2022 uvrščena na slovensko Nacionalno listo UNESCOSpomin sveta, je z izvirniki na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Med njimi so serija listin grofov Celjskih, Prešernova zapuščina, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja in Taboriščni tarok Borisa Kobeta.
