Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomenijo knjige? Lahko nam pišete na: [email protected]
Tako se je začelo.
Tistih zadnjih nekaj dni nama je otok daroval svoje najlepše vreme in vso strogo kikladsko preprost, ki je bila kakor ljubeč objem in za katero sem vedel, da jo bom pogrešal, ko se mi bo nad glavo spet zgrnil kužni egiptovski zrak.
Na veče pred najinim odhodom je bila vsa vas na nogah, da bi nama priredila obljubljeno poslovilno večerjo z jagnjetom na ražnju in zlatim vinom, imenovanim retsina. Sestavili so mize in postavili stole po vsej dolžini male glavne ulice in vsaka družina je prispevala svoje dobrote k pojedini. Prišli sta celo ponosna dostojanstvenika – župan in duhovnik – in se usedla vsak ne en konec dolge mize. Hladno je bilo sedeti tako v luči svetilk, kakor da je že poletje, vendar je celo mesec sodeloval: vstal je iz morja, da bi svetil na bele prte in z bleskom oblival vinske kozarce.
(Lawrence Durrell: Aleksandrijski kvartet, Beletrina, 2023)
