Kocka pada

Pozdravljeni,

februarja smo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova ob 20. uri odprli občasno razstavo »Kocka pada – Razvoj in skrivnosti namiznih iger«. Razstavo je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pripravil Zavod Stratosfera. Častni govornik na odprtju je bil prof. dr. Alojz Kodre, znani fizik, raziskovalec in prevajalec znanstveno-fantastične literature (v slovenščino je med drugim prevedel knjigo »Štoparski vodnik po galaksiji«).

Spoznavanje izvora in razvoja namiznih družabnih iger razkriva pozabljene modrosti. Namizne igre poznajo vse svetovne kulture; pogosto odsevajo moralne norme, sistem vrednot in druga pomembna načela, na katerih temelji človeška družba. V poznem 18. stoletju so Evropejci spremenili svoj pogled na igranje – postalo je dejavnost, nasprotna delu in zato nekaj, kar se spodobi početi le otrokom. Drugje po svetu pa igre predstavljajo način učenja in razvijanja miselnih sposobnosti, namenjen predvsem odraslim.

Namizne igre lahko razvrstimo po različnih merilih. Na razstavi, ki jo je pripravil Zavod Stratosfera v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, so glede na elemente igre in motivacijo udeležencev razdeljene v štiri skupine:

1. Družabne namizne igre
Igra je zaključena celota. Vsi njeni sestavni deli so znani, njihova vloga pa je opisana v pravilih igre. Njen lastnik je praviloma ena oseba, ki igro »posodi« skupini, da se z njo igra.
2. Igre (s kartami) za zbiranje
Igra se nenehno razvija ter širi z vedno novimi elementi in zakonitostmi. Vsak igralec ima svojo zbirko kart oz. drugih igralnih rekvizitov. Pred igro si pripravi določen nabor, ki ga potem dejansko uporablja. Zbiranje in menjavanje teh elementov je torej pomemben del igre same.
3. Igranje domišljijskih vlog
Igralec se mora za vsako igro pripraviti in se s soigralci dogovoriti, kakšna bo njegova vloga. Igranje zahteva miselni in ustvarjalni doprinos vsakega igralca.
4. Strateške igre s figuricami
Te vsebujejo tudi druge konjičke in ročne spretnosti, denimo barvanje in sestavljanje figuric ter izdelovanje terenov ali maket, ki se uporabljajo za igro.

Pri vsaki zvrsti je predstavljena tudi ena od štirih dejavnosti, ki so skupne vsem namiznim igram:

• Učenje
Dobre igre so veliko več kot pripomoček za krajšanje časa – so predvsem didaktično orodje in pogost učni pripomoček pri pouku jezikov, zgodovine, matematike ipd.
• Tekmovanje
Tekmovanja v telesnih sposobnostih, šport, so del našega vsakdana. Pri tekmovanjih v igranju iger pa se udeleženci preizkusijo v svojih umskih sposobnostih.
• Druženje
Eden glavnih razlogov za igranje namiznih iger je gotovo druženje. S spoznavanjem soljudi spoznavamo tudi sebe, s tem pa skrbimo za svojo duhovno rast.
• Hobi
Igranje iger samo po sebi je lahko tudi hobi. Vedno več iger pa vključuje dodatne konjičke v smislu vzporednih dejavnostih, pa naj bo to zbiranje, barvanje ipd.

V razstavo niso vključene igre na srečo. S tem so mišljene igre za denar, kjer o zmagi odloča nek naključen element. Seveda pa so v zgodovini marsikatero predstavljeno igro igrali za denarno nagrado, čeprav takšnih elementov naključnosti ne vsebuje, recimo šah. Zaradi tega so namizne igre prišle na slab glas. Pogosto so prav prepovedi igranja določene igre za denar edini zgodovinski dokument, iz katerega lahko sklepamo o času njenega nastanka.

Nekatere predstavljene igre boste lahko tudi sami preizkusili, v okviru razstave pa bodo organizirane delavnice in predstavitve za obiskovalce vseh starosti:

• 8. februarja od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure: Naj kocka pade: skupaj igrajmo namizne igre9. februarja ob 17. uri: Družabne igre v srednjem veku Pripravlja društvo ljubiteljev srednjega veka Druščina Zlate ostroge