Na plažo, kjer so stregli najboljše kokosovo mleko ni hodil skoraj nihče, ker ni imela ležalnikov. A nihče, razen čisto malo ljudi ni vedelo, da na tej plaži kraljuje kokosovo mleko. Plaži je grozilo, da bo propadla, in bojo tam, pri morju zgradili ogromen hotel in zgradili novo plažo. To pa bi seveda pomenilo tudi, da bi posekali drevesa, kjer raste kokos, ki daje najboljše kokosovo mleko. Tega lastniki plaže ne bi smeli dopustiti. Takoj so morali privabiti ljudi na plažo. In najboljša rešitev za to je bilo njihovo kokosovo mleko. Postavili so stojnico in dajali kokosovo mleko, in to zastonj. Vsem ljudem je bilo kokosovo mleko zelo všeč. Seveda so zelo hodili na plažo, ampak samo po kokosovo mleko. Plavat so hodili drugam, na druge plaže. Ležalniki pa bi pogršali plažo, vsaj tako so mislili lastnki plaže. Zato so se spomnili nekaj drugega. Vzeli so nekaj kokosovih listov in še drugih vrst listov in jih položili na tla, da so izgledali kot brisače. Ljudje so mislili, da so se lastniki te plaže končno spametovali in zrihtali vsaj brisače. Ko pa so ugotovili, da to niso brisače, ampak listi, so se hoteli pritožiti. Ampak sploh ni bilo slabo. Dobro je bilo tudi brez ležalnikov. Ampak ni bilo v redu brez kokosovega mleka. Zato so vsi začeli hoditi na to plažo, in uživali v odličnem kokosovem mleku. Plaža, pa ni propadla.
