Končane predstavitve slovenske kulture na Poljskem in v Ukrajini

0
82

Dve državi, štiri mesta, pet dni, sedem avtorjev, šest filmov

 

V preteklem tednu so pesnik Milan Jesih, prozaisti Suzana Tratnik, Miha Mazzini in Jani Virk, esejist Mitja Čander, literarni zgodovinar Matevž Kos in glasbenik Vlado Kreslin slovensko literaturo in kulturo širili v Varšavi, Lvovu in Kijevu.

 

 

 

Predstavitev slovenskih literatov na Poljskem – v Varšavi in Katovicah, ter v Ukrajini – Lvov in Kijev, je bilo nadaljevanje v novembru 2008 uspešno izpeljanega in odmevnega projekta Slovenija na Baltiku, kjer se je šest slovenskih avtorjev s filmarjem Janom Cvitkovičem predstavilo v St. Peterburgu, Gdansku in Vilniusu. Trenutno na Poljskem vlada velik interes za slovenske avtorje, tudi zato, ker tam deluje pet lektoratov slovenskega jezika. Pričakovano je bilo torej branje v varšavski literarni kavarni Dom kultury Śródmieście, na katerem so nastopili Milan Jesih, Suzana Tratnik, Jani Virk, Miha Mazzini, Mitja Čander in Vlado Kreslin, izjemno dobro obiskano, obiskovalci pa so poznali opuse avtorjev, ki so nastopali ter so zastavljali številna vprašanja. Po literarnem večeru je sledil koncert Vlada Kreslina v študentskem klubu v Varšavi, naslednji dan pa še predavanje Matevža Kosa na varšavski univerzi in Mihe Mazzinija na univerzi v Katovicah.

 

Drugačna je situacija v Ukrajini. Slovenska literatura je premalo prevajana že v ruščino, jezik, ki je v Ukrajini še vedno močno prisoten, še manj pa je prevodov v ukrajinščino, saj ni prevajalcev, ki bi lahko slovensko literaturo prevajali iz originala. Dobra novica za kulturne vezi med Slovenijo in Ukrajino je zato odprtje lektorata slovenščine na univerzi Ivana Franka v Lvovu v letu 2008. V sodelovanju z lektorjem slovenskega jezika v Lvovu, Jernejem Ključevškom, njegovimi sodelavci in študenti, smo na Študentski založbi pripravili boršuro prevodov poezije Milana Jesiha in proze Suzane Tratnik ter Janija Virka v ukrajinščino in tako omogočili vpogled gostov literarnih dogodkov v njihovo delo. Kljub pomanjkanju kulturnih vezi v zadnjem desetletju pa je bilo zanimanje obiskovalcev na vseh treh literarnih dogodkih nad pričakovanji. Tako na torkovem nastopu v Palači Potockih v Lvovu, sredinem v knjigarni Je v centru Lvova in četrtkovem v prostorih Narodne univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu se je izkazalo, da je zanimanje ukrajinske publike za slovensko literaturo nadvse živo, vsi govorniki in moderatorji pa so poudarjali podobnost zgodovinske usode obeh narodov, ki sta svoj jezik in literaturo ohranila kljub vključenosti v večje državne tvorbe, ki so s sabo prinašale tudi komunikacijo v večjih jezikih. Nastopajoči pisatelji so prejeli vabilo na Lvovski knjižni sejem, ki je največje ukrajinsko in mednarodno literarno srečanje v Ukrajini, za slovenske pisatelje pa so se zanimali tudi ukrajinski literati, ki si želijo več predstavitev slovenske literature v literarnih revijah in v ukrajinskih založniških programih, kar bo možno ob pomoči mladih prevajalcev iz slovenščine – doslej so izhajale predstavitve slovenskih literatov predvsem preko poljskih prevodov (v zadnjem času jih je v revijalnih objavah največ prispevala odlična ukrajinska pesnica in prevajalka Marijanna Kijanowska).

 

Hkrati z literarnimi dogodki je v vseh štirih mestih potekal tudi manjši festival slovenskega filma – občinstvo je lahko na brezplačnih projekcijah spoznalo filme V leru (Janez Burger, 1999), Kajmak in marmelada (Branko Đurić, 2003), Petelinji zajtrk (Marko Naberšnik, 2007) in Pod njenim oknom (Metod Pevec, 2003) ter kratke filme Vučko (Matevž Luzar, 2007) in Vsakdan ni vsak dan (Martin Turk, 2008), za projekcije pa smo v sodelovanju z lektorati pripravili tudi podnapise v poljščini in ukrajinščini.

 

Literarno turnejo je organiziralo društvo Čar Slovenije v sodelovanju z Centrom za slovenščino Univerze v Ljubljani in Študentsko založbo ter ob prijazni podpori Veleposlaništev RS v Varšavi in Kijevu.