Na ogled od 10. oktobra 2019 do 24. maja 2020 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova
Ljubljana, 11. oktober 2019; V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova je včeraj potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili novo razstavo slikovitih koptskih tkanin. Zbirka sodi med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije in je med najbolje ohranjenimi tovrstnimi zbirkami v Evropi. Pri snovanju nove razstave in razstavnega kataloga so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Zbirko so strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter jo ovrednotili. V obliki razstave in razstavnega kataloga je prvič na ogled slovenski javnosti.
Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, je razstavni projekt ocenila kot enega boljših v današnjem času. Poudarila je zlasti sodelovanje s tujimi strokovnjaki pa tudi s Katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, saj je »… zbirka koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije očarala tudi oblikovalce za sodobni čas«.
Mag. Darko Knez (Narodni muzej Slovenije), vodja razstavnega projekta, soavtor razstave in sourednik kataloga, je podrobneje predstavil zbirko koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. 53 koptskih tekstilij iz muzejske zbirke odseva razvoj sloga od poznoantičnega v 3. stoletju do prav koptskega v 10. stoletju. »Od nekdaj pa je za koptske tkanine vladalo veliko zanimanje: zaradi njihove starosti, zaradi zanimivih vzorcev in zaradi dežele njihovega izvora – Egipta. Zato nas zelo veseli dejstvo, ki so ga potrdile najnovejše raziskave: da zbirka koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije sodi med bolje ohranjene zbirke koptskih tkanin v Evropi.«
Novinarske konference je udeležila tudi ugledna strokovnjakinja na področju koptskih tkanin – dr. Cäcilia Fluck (Državni muzej v Berlinu). Koptske tkanine so jo prevzele že v njenih študijskih letih in jo spremljajo do danes. Predstavila splošne značilnosti koptskih tkanin in jih umestila v zgodovinski okvir, svojo predstavitev pa je sklenila z zahvalo za prijateljsko in nezapleteno sodelovanje z ekipo v Ljubljani.
Soavtor razstave dr. Jan Ciglenečki (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je pojasnil fragmentarnost ohranjenih koptskih tekstilij. V t. i. zlati dobi egiptologije je bila preprodaja izkopanih starin nekaj običajnega. Pri tem so sodelovali tudi arheologi in muzeji sami, saj so si z zaslužkom od prodaje starin pogosto financirali nadaljnja izkopavanja. Ilegalna in arheološka izkopavanja so v 2. polovici 19. stoletja dala zagon zbirateljski mrzlici, ki je segla tudi k nam. Preprodajalci in zbiratelji so večje tkanine razrezali, da so dobili več kosov za prodajo ali izmenjavo, arheološki kontekst najdb pa se je tako izgubljal. Zaradi fragmentarnosti je včasih težko ali nemogoče določiti namembnost posameznih kosov tkanin ali njihov izvor; v različnih muzejskih zbirkah po svetu lahko najdemo kose istega oblačila. »Velik uspeh raziskovalnega dela v ozadju priprave razstave je natančnejša določitev datacije tekstilov iz muzejske zbirke in njihove provenience, za kar sta zaslužni predvsem Aurore Ciavatti z univerze Sorbonne v Parizu in Petra Linscheid z Univerze v Bonnu. Zelo sem vesel, da je Narodni muzej Slovenije omogočil te raziskave in objavo rezultatov v razstavnem katalogu.«
Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirale tri strokovnjakinje iz Konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Dr. Eva Ilec je opisala postopke v njihovi delavnici za tekstil: od čiščenja, sušenja in nameščanja na podlago do končne priprave na razstavo, ki bo tudi gostovala v drugih ustanovah. »Presenečeni smo bili, da so se barvni odtenki – seveda gre za naravna barvila, ki v prvih desetletjih hitro zbledijo – tako dobro ohranili in jih lahko občudujemo na razstavi.«
Tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta, so izdelane iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zahvaljujoč običaju, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite z blagom, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja ni propadlo. Navdihnile pa so tudi sodobne ustvarjalce. Prof. Nataša Peršuh in doc. mag. Katja Burger Kovič sKatedre za oblikovanje tekstilij in oblačil (Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) sta predstavili spremljajočo razstavo sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij – projekt, ki so ga izvedli študenti 2. in 3 letnika ter magistrski študenti. Navdušile so jih koptske tkanine, kakršne so danes, poškodovane in obledele. Vsak je po svoje pristopil k temi, jo razvijal in ustvaril svoj izdelek: občudujemo jih lahko v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na spremljevalni razstavi KOPTI.TEX.
