Pred nami se zgrinjajo črtice, ki vsaka zase in vse skupaj osvetljujejo življenje mladega Poldeta, ki je zemljepisno prehodil kraje naše lepe domovine – od rojstnega kraja Žiri v Poljanski dolini preko Plač pri Svečini do rojstnega kraja številnih del – Prevalj.
Zgodba se največkrat na hitro konča – kot da se utrne spomin, ki ne potrebuje dodatnega pojasnjevanja.
Tako je zapisal urednik knjige Jože Zupan, tudi avtor spremne besede.
In dodaja:
Prepričan sem, da bodo številni novi bralci radi segli po tem delu – vsem pa bo še prijeten spomin na knjige, ki so se zvrstile v teh petdesetih letih branja za bralno značko!
Šentrupert, 8. februarja 2010, ko smo se spominjali tridesete obletnice prezgodnjega odhoda Leopolda Suhodolčana
Založba Karantanija pod vodstvom urednikov Tadeje Zupan Arsov in Jožeta Zupana, v knjižni zbirki Lastovka, z natančno bibliografijo Marije Suhodolčan Dolenc, so ob 50-letnici Bralne značke in 30-letnici smrti uglednega pisatelja Leopolda Suhodolčana ponatisnili knjigo Mornar na kolesu. Knjiga je doživela prvi natis leta 1973, sledili so ponatisi 1981, 1995, 2010.
Leopold Suhodolčan ni bil le uveljavljen in priljubljen pisatelj, po njegovih delih še danes z veseljem posegajo otroci, mladi in odrasli bralci, priznan je tudi po tem, da sta s profesorjem Stankom Kotnikom zasnovala spodbujanje branje, imenovano Bralna značka.
Prepričan sem, da se takrat oba nista zavedala, kakšno popotnico sta vtkala v branje med slovenskimi otroki. Branje se je kot virus širilo po slovenskem prostoru.
Takole razmišlja o velikem umetniku gospod Jože Zupan.
In dodaja:
Dragi Polde, v branje za Bralno značko so bila vključena številna Vaša dela, Založba Karantanija pa je želela počastiti praznik Bralne značke tudi tako, da je ponovno izdala Vaše delo Mornar na kolesu, avtobiografsko zbirko črtic.
Dragi najmlajši, mladi in odrasli bralci, ki dela Leopolda Suhodolčana že poznate, in tisti, ki jih boste brali na novo, odlomek z naslovom Prvi škornji.
V mladosti mi najdlje sega vesel spomin. Čeprav sem pozneje doživljal tudi žalostne trenutke, je bil prav ta veseli dogodek kot svetla špranja, ki je zmerom nekje odprta. In tako se danes bolj natanko spominjam veselih kot žalostnih dogodkov. Rodil sem se v Žireh in taki so Žirovci: skozi življenje gredo s tihim, zadržanim nasmehom.
Hiše, v kateri sem se rodil, danes ni več; na njenem mestu so zgradili novo.
Sledijo še druga zanimiva poglavja: Čebelja pot, Grenke češnje, Korenine branja, Konji, Ura …
In ob zaključku knjige razmišljanja Jožeta Zupana o sožitju z ilustracijo.
Pri ilustratorjih, ki so svojo življenjsko pot že sklenili in tako dokončno predstavili svoje delo, smo še posebej pozorni, kako njihova ilustracija živi in diha v sedanji čas. Med take osebnosti sodi tudi ilustrator Aco Mavec, vrstnik Leopolda Suhadolčana.
Če govorimo, da je ilustracija bližnjica h knjigi, potem lahko samo potrdimo, da so takšne tudi ilustracije Aca Mavca. Še več: skozi ilustracijo lahko spoznamo osrednje dogajanje posamezne črtice, še preden delo preberemo.
Da bo delo Mornar na kolesu živelo tudi za prihodnje generacije bralcev, sta zaslužna tako pisatelj Leopold Suhodolčan kot ilustrator Aco Mavec.
Že kot deklica sem rada hlastala po knjigah Leopolda Suhodolčana. Sprva so mi jih prebirali starši. Ko sem se naučila brati, sem z veseljem sledila novitetam tega velikega ustvarjalca.
Nepozaben je zame Krojaček Hlaček, ki ga z veseljem prebiram svoji hčerki, pa še številna druga dragocena dela: Peter Nos je vsemu kos, ki je prejel tudi Levstikovo nagrado, Naočnik in Očalnik, Deček na črnem konju, Najdaljša noč …
V naslednjem branju vam predstavljamo legendarnega Krojačka Hlača. Veliko bralnih užitkov vam želim!
