Letalski transport se od drugih razlikuje po krajšem prevoznem času, manjši tovorni zmogljivosti, visokih prevoznih stroških in sorazmerno redkem transportnem omrežju, izrazita težava pa so emisije toplogrednih plinov, kajti: »[…] nekdo, ki leti iz Londona v New York in nazaj, ustvari približno enako raven emisij, kakor jih ustvari povprečna oseba v EU za ogrevanje svojega doma skozi vse leto.«[1]
Ta v svetu izjemno pomembna gospodarska panoga okoljske dileme zaznava kot izrazito pereče. Tako so se v Kjotskem protokolu uspeli zavezati k prizadevanju v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo – ICAO za omejevanje ali zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz goriv v letalstvu in pomorstvu, ki jih ne nadzira Montrealski protokol.[2] Vendar to ni dovolj napredovalo, v Resoluciji A35-5, sprejeti na 35. skupščini ICAO septembra 2004 pa so le uspeli podpreti odprto trgovanje z emisijami in možnost za države, da emisije iz mednarodnega letalstva vključijo v sisteme trgovanja z emisijami.[3] Zato je Evropska unija sama uveljavila Direktivo 2008/101, s katero je v sistem EU za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov vključila letalstvo.[4] Visoka napetost v panogi pa se je razkrila ob burnih reakcijah letalskih velesil, kot v primerih spora subjektov iz Združenih držav Amerike in Kanade[5] ter opozoril Kitajske o grozeči trgovinski vojni.[6]
Vendar to pri nas sploh ni tako pereče. Naše dileme letalsko-okoljskega trgovanja so »specifične«. Količinsko je namreč največji, a izčrpani, slovenski letalski prevoznik v letu 2012 nasproti 2011 prepeljal skoraj 15 % manj potnikov in 24 % manj blaga.[7] Vsebinska raven pa se razkriva iz 22. seje slovenske vlade z dne 6. 9. 2013, na kateri so za člana nadzornega sveta SID banke d.d., uradne dražiteljice za trgovanje z emisijskimi pravicami,[8] imenovali mag. Antona Ropa, bivšega predsednika vlade, poznanega po vsebini izjave pred kamerami leta 2002 Zoranu Jankoviču, tedaj predsedniku uprave Mercator d.d.: »Jaz sem te nastavil, politika te je nastavila, politično si bil nastavljen.«[9]
Žiga Stupica
(https://www.facebook.com/Dajatve)
[1] Besedilo v navednicah po naslednjem besedilu v angleškem jeziku: »For example, Someone flying from London to New York and back generates roughly the same level of emissions as the average person in the EU does by heating their home for a whole year.« – iz odgovora Evropske komisije na vprašanje »Kolikšen je doprinos letalstva EU-ja k podnebnim spremembam?« (angleški izvirnik: »How big is EU aviation’s contribution to climate change?«) v sporočilu za javnost Evropske komisije, Bruselj – MEMO/11/139 z dne 7. 3. 2011 (samo v angleškem jeziku).
[2] Po določbi 2. odstavka 2. člena – Kyoto Protocol to the United Nations Framework Convention on Climate Change, Concluded in Kyoto on 11 December 1997, No. A-30822 (United Nations, Treaty Series, 2005, Vol. 2303), ki je uveljavljen s 16. 2. 2005 na podlagi izpolnitve pogojev iz 25. člena tega protokola.
[3] Assembly Resolution of the International Civil Aviation Organisation, A35-5, Appendix I: Market-based measures regarding aircraft engine emissions, subpoint 1), point 2.c) (Emissions trading).
[4] Po 14. uvodni izjavi Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (Besedilo velja za EGP) (Uradni list Evropske unije, L 8, 13.1.2009).
[5] Gre za spor iz leta 2009 pred High Court of Justice of England and Wales (Queen’s Bench Division, Administrative Court), med Air Transport Association of America, American Airlines, Continental Airlines in United Airlines zoper Secretary of State for Energy and Climate Change – okoljsko ministrstvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
[6] Po: Elaine Fahey: The EU Emissions Trading Scheme and the Court of Justice: The “High Politics” of Indirectly Promoting Global Standards, v: German Law Journal, Vol. 13, No 11, 1 November 2012, strani 1247-1268, stran 1249, kjer se med drugim navaja: »[…] China warned the EU of a looming trade war«.
[7] Številke po: Statistični urad Republike Slovenije: Zračni transport, Slovenija 2012 – končni podatki, 23. april 2013.
[8] Člen 126.c Zakona o varstvu okolja (Uradni list Republike Slovenije, številka 41/2004 in naslednji).
[9] Besedilo v navednicah po: Vanja Pirc: Politično imenovanje ali razrešitev?, v: MLADINA, številka 48, 4. 12. 2005, dostopno tudi na: http://www.mladina.si/94792/politicno-imenovanje-ali-razresitev/ (13. 9. 2013).
