Že leta in leta polnim brezdanjo praznino v sebi.
Ko vanjo postavim nov kavč,
za trenutek obmolkne njeno požrešno grlo.
Samo za trenutek.
Kozarec omamnega vina me odnese in potolaži,
da plavam po tujih svetovih
obkrožena z lepimi telesi in srečnimi zgodbami.
Takrat praznina za hip izgine.
Ob pogledu na nežno padajoče zeleno blago
že vidim, kako objema in lepša moje telo.
Še gin tonik za mehčanje robov zevajoče praznine
in trenutek pozabe se zlije v moj koledar.
