Odlomek Vrnitev je uvodni prizor v biografski roman, ki se počasi sestavlja. Govori o življenju na podeželju na začetku dvajsetega stoletja, o preživetju dveh svetovnih vojn skozi oči slehernika. Prizor je povzet po pripovedi ljudi, ki so ga doživeli.
Vrnitev
(Predgriže, 15. oktober 1945)
»Tone, kje so drva?« je zavpila Ivanka na dvorišče.
Že pred pol ure ga je poslala ponje, pa ga še vedno ni bilo od nikoder. Olupila je krompir in ga postavila na štedilnik, a ogenj je komajda še brlel in v zaboju ni bilo niti enega polena več.
Pogledala je skozi vrata. Dvorišče je bilo prazno.
Še enkrat je pogledala, če je na štedilniku vse pod nadzorom in odšla po drva, ki so bila zložena pod nadstreškom ob vhodu. Tam je najprej zagledala Toneta sedeti na tleh ob zidu. Ni je opazil. Zatopljen je bil v pogovor s svojo kokošjo, s svojo Grahko, ki je negibna ležala v njegovem naročju.
Ivanka je začutila, da tokrat ne gre za igrico, da se dogaja nekaj resnega. Ko je Tone pogledal Ivanko, so se solze razlile čez rob in stekle po njegovih licih.
»Grahka ne dvigne več glave,« je tih in raskav glas prišel iz Tonetovih ust.
Počepnila je k njemu in roko položila Grahki na prsi, ki so se ravno takrat sunkovito dvignile in nato spustile, da je iz njenega grla prišlo čudno hropenje. Potem je vse potihnilo.
»Umrla je,« je rekla Ivanka.
Tone je začel hlipati.
Zatopljena v žalost za umrlo hišno ljubljenko nista opazila, da se jima nekdo približuje. Šele ko sta zaslišala škripanje peska pod podplati čevlja, sta oba hkrati obrnila glavo proti bližajoči postavi. Bila je že čisto blizu.
Kratki sivi lasje so obkrožali izpit obraz.
Prevelika oblačila so visela z ramen, hlače so bile zavihane, a so se kljub temu vlekle po tleh.
Moški?
Ženska?
Tone in Ivanka sta strmela v prikazen pred sabo.
Ta je prav tako strmela vanju.
Potem se je Ivanka nenadoma zganila in prijela neznanko za roko.
»Mama,« je komaj slišno zašepetala.
