V a b i l o

Letošnji mednarodni dan maternega jezika bomo na Društvu slovenskih pisateljev pospremili z literarnim dogodkom, na katerem bodo nastopili ustvarjalci, ki se vsak dan gibljejo med slovenskim in italijanskim jezikovnim oz. starem istroromanskem prostorom. V pogovoru z Loredano Bogliun, Borisom Pangrcem in Marijem Čukom, ki ga bo vodila Simona Solina, se bomo sprehodili po različnih avtorskih poetikah in literarnih delih, ki bogatijo slovensko kulturo s svojo večjezičnostjo ter kulturno raznolikostjo in tankočutnostjo.

Vabljeni na obeležitev mednarodnega dneva maternega jezika, ki bo potekala v torek, 21. februarja, v Stekleni dvorani Lili Novy (Cankarjev dom), s pričetkom ob 19.30 uri.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!

Loredana Bogliun, pesnica, psihologinja, sociologinja, je doktorirala iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavala je psihologijo in  sociologijo na univerzah v Pulju, na Reki in v Trstu. Poezijo piše v vodnjanskem (istroromanskem) narečju in v italijanskem standardnem jeziku. Njene pesmi so prevedene v hrvaški, slovenski, makedonski, romunski in hindujski jezik ter v istrsko čakavsko narečje. Loredana Bogliun je dobitnica vrste književnih nagrad na Hrvaškem in v Italiji.

Boris Pangerc piše pesniška in prozna dela, je avtor publicističnih del in urednik več publikacij. Veliko je sodeloval s slovenskimi radijskimi in televizijskimi sporedi RAI in z RTV Slovenija. Od leta 1984 je član Društva slovenskih pisateljev, bil je predsednik Slavističnega društva Trst. Literaturo je začel objavljati že v gimnazijskih letih (v Mladiki in Novi Mladiki, Zalivu, Mostu, Dnevu, Prostoru in času, RAITrstA).

Marij Čuk je z bogato bibliografijo in biografijo že veliko desetletij prisoten na literarnem prizorišču. Služboval je kot časnikar in bil deset let direktor informativnega programa v slovenščini italijanske RAI, še prej je delal pri Primorskem dnevniku. Družbeno je zelo angažiran, predvsem v zamejskem prostoru v Italiji. Napisal je več pesniških knjig in romanov, gledališke igre (uprizorjene na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu), radijske satirične nadaljevanke. Ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu je napisal prvi romaneskni opis tega požiga v zgodovini slovenskega slovstva z naslovom Črni obroč, čigar prevod je prejel tudi prestižne tuje nagrade.