O Luciji Stupici smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali. Objavili smo tudi nekaj njenih pesmi.
Za današnji dan pa pesem OZKA POT.
Lucija Stupica: Ozka pot
Ozka pot ob morski obali.
Nekdo hodi pred menoj,
Nekdo je za mano. Sami.
V vodi labodi, race, galebi,
Med nasedlimi hrbti
Rožnatih kamnov.
Še naprej trgujem s koraki,
Hoja je bližanje k sebi.
Po dežju gre kamenje v cet,
Sonce ga razpoči v bleščavi,
Moram sesti glasno,
Hoja človeka utrudi.
Vse zunanje je notranje.
Tisti za mano me prehiteva.
Drage bralke, dragi bralci, kateri verzi Lucije Stupica pa vas posebej navdihujejo? Pišite pod člankom v komentar.
Veliko ustvarjalnosti!
Viri: Lucija Stupica: Otok, mesto in drugi, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina,2008
