Kinodvor; Obzornik 242 – Sunčane pruge
Nika Autor ; režija in montaža
Zadnji vlak Šamac–Sarajevo je odpeljal leta 2011. Danes tračnice pogosto uporabljajo ljudje na poti v obljubljeno prihodnost.
Fotografija Jošt Franko, glasba Matevž Kolenc, besedilo Olga Dimitirjević, prevod Maja Lovrenov, produkcija Obzorniška fronta, koprodukcija Temporama, nastopajo Hidaya Alsisi, Etaf Alburai, Afnan Aboathra, Dana Mikawi, Nahla Mikawi, Nadia Hakki, glas Lana Čmajčanin.
Obzorniška fronta; koprodukcija: Temporama; po naročilu The Mosaic Rooms/A.M. Qattan Foundation, 2022, s podporo Arts Council England; s prijazno podporo: Tom Holert in prijatelji iz Berlina Kunsthaus Graz, Slovenska filantropija; podpora: Ustvarjalna Evropa (projekt BEPART), Ministrstvo za javno upravo RS.
Koprodukcija: Mesto žensk, Kinodvor
Zgodba
Mladinske delovne akcije so bile sestavni del socialistične Jugoslavije. S prostovoljnim delom je na tisoče mladih brigadirjev in brigadirk prispevalo k razvoju države in uresničitvi ključnih infrastrukturnih projektov, kot so avtoceste, železnice, mostovi, predori, tovarne, stanovanjske stavbe, šole, bolnice in parki. Med njimi je bila tudi železnica Šamac–Sarajevo, zgrajena leta 1947, v pičlih sedmih mesecih. Mladim iz Jugoslavije so se pridružili številni brigadirji in brigadirke iz Italije, Britanije, Grčije, Francije, Danske, Švedske, Palestine itd. Mladi s svojo energijo pristopijo k akciji, ni važno, ali so bili moški ali ženske. Vsi so z lopatami v rokah in s samokolnicami gradili – v zavesti, da gradijo svojo prihodnost, lepše življenje, ponosni – s pesmijo na ustnicah – so spletali prijateljske odnose in gradili …. Poklon tudi inženirjem, ki so uspešno vodili take projekte in zmagali.
V vojni vihri devetdesetih let je bila železnica poškodovana, z Daytonskim sporazumom je bila presekana na pol, njeni vitalni deli pa privatizirani. Zadnji vlak Šamac–Sarajevo je odpeljal leta 2011. Danes tračnice pogosto uporabljajo ljudje na poti v obljubljeno prihodnost.
Projekciji je sledil pogovor z ekipo in nastopajočimi, ki ga je moderirala Varja Močnik.
Gledalci, bilo je tudi nekaj gostov iz tujine, smo bili nad filmom, ki je trajal 30’, v srbščini in hrvaščini s slovenskimi in angleškimi podnapisi, navdušeni. Mnogi so obudili spomine na mladost, saj so se nekateri celo udeležili mladinskih brigad, ki so se odvijale tudi v šestdesetih in sedemdesetih.
