Kinodvor slavi 100 let filmskih projekcij na Kolodvorski
Slavnostna projekcija na predvečer 100. obletnice odprtja kina Ljubljanski dvor
Ljubljana, 14. oktobra – Kinodvor je v soboto zvečer obeležil stoletnico Ljubljanskega dvora s projekcijo Mladega Medarda Mihályja Kertésza (Michaela Curtiza), filma, ki je bil izbran za slavnostno odprtje kina na Kolodvorski ulici leta 1923. Nemi film režiserja, ki se je podpisal pod več klasik, vključno s Casablanco, si je mogoče ogledati tudi danes. Restavrirano 35-milimetrsko različico filma je z novo glasbeno partituro Andreja Goričarja pospremil Orchestra of the Imaginary. Dogodek je bil hkrati praznovanje Kinodvorovih 15 let.
Mladi Medardo Der junge Medardus
Mihály Kertész (Michael Curtiz) / Avstrija / 1923 / 101 min / nemi
Režija Mihály Kertész (Michael Curtiz), scenarij Ladislaus Vajda po drami Der junge Medardus Arthurja Schnitzlerja, fotografija Gustav Ucicky, Eduard von Borsody, produkcija Alexander Kolowrat (Sascha-Filmindustrie AG), igrajo Mihály Várkonyi, Anny Hornik, Maria Hegyesi, Egon von Jordan, Mary Stone, Franz Glawatsch, Julius Szöreghy, Josef König, Ludwig Rethey, Agnes d’Ester, Carl Lamac, Ferdinand Onno, Mihail Xanth.
Slovenski narod, 23. 10. 2023:
»Kino ‘Ljubljanski dvor’, Kolodvorska ulica, predvaja krasno historično dramo Mladi Medardo. V 6. dejanjih z glavno vlogo Mihályja Várkonyija. –– Osebe: Napoleon Bonaparte, Medardo, Klähr, vojvoda Valois, princesa Valois, njegova hčerka in marki Valois. –– Drama je bila pred kratkim časom prirejena za film, ima krasne slike, je mojstrsko dovršena z režijo Mihályja Kertésza. Slike nam prikazujejo vse zunanje in notranje prostore prejšnjega cesarskega dvora –– Schönnbrunna, ki je bil preje povečini vsakemu nedostopen, dalje Orla Napoleona, letečega na Dunaj s polnimi zmagami, borce za svobodo, prestolonaslednika za francoski prestol, borbo med osveto in ljubavjo, Napoleonov prihod na Dunaj, osnove proti cesarju, bitko pri Aspernu, sunek z bodalom v srce in tragično smrt junaškega mladeniča. –– Začetek predstav točno ob pol 5., 6., 8. in pol 10. uri. –– Lastni prvovrstni salonski orkester pod spretnim vodstvom muzikalnega ravnatelja g. Jeana Ryneša, proizvaja glasbene točke natančno po filmu ter pri vseh predstavah. –– Popis tega filma z originalno sliko –– šest prizorov –– se dobi pri blagajni za ceno 2 Din.«
Andrej Goričar o partituri:
»Ich vergesse, was war und was sein wird. Du und ich und diese Stunde.«
(»Pozabljam, kaj je bilo in kaj bo. Ti in jaz in ta ura.«)
– Helene v filmu Mladi Medardo
»Ko sem pred skoraj pol leta začel razmišljati o glasbi za film Mladi Medardo, sta mi na misel najprej prišla dva velika umetnika, Beethoven z glasbo svojega t. i. herojskega, zrelega obdobja in Goethe s Trpljenjem mladega Wertherja. Arthurju Schnitzlerju, avtorju dramskega dela, po katerem je nastal film, in Mihályju Kertészu, režiserju filma, je očitno uspelo zelo dobro ujeti duha časa, v katerem se usoda poigrava z glavnimi liki, saj sta bila tako Goethe kot Beethoven sodobnika obdobja, v katerem poteka dramska oz. filmska zgodba o Medardu. Beethoven s svojim (sprva) velikim občudovanjem Napoleona, občudovanjem, ki se kasneje sprevrže v prezir in sovraštvo, je vsekakor zelo neposredna asociacija na Mladega Medarda. V filmu, v katerem se uporništvo in viharništvo prepletata s herojstvom in z močjo usode, je ravno Napoleon oseba, zaradi katere se življenjske zgodbe glavnih filmskih likov usodno zapletejo.
V procesu pisanja glasbe za nemi film me vedno zanima, kako jo spojiti s filmom, da bi skupaj z njim ustvarila neločljivo celoto. Menim, da se to zgodi, ko ima glasba tudi svoje življenje in skupaj s filmom deluje po principu nekakšne oddaljene bližine. Prostor za sobivanje glasbe se v filmih odpira na različne načine. Včasih poiščem element, v katerem film sam po sebi ni tako izrazit, in odpre se polje, ki ga potem bolj razvijam v glasbi. V primeru filma Mladi Medardo sem tako želel v glasbi še posebej poudariti občutek celote, kontinuitete, in osebno, intimno komponento zgodbe, kar je tako značilno za umetnost v obdobju, v katerem se film dogaja. Čeprav pri glasbi za nemi film nikakor ni nujno, da je stilno usklajena s časovnim okvirom dogajanja na platnu, sem se tokrat odločil v dokajšnji meri tudi za ta način.
Intuicija me je kompozicijsko-tehnično morebiti res peljala v preteklost, a glasbena vsebina je vedno osebna, intimna in sodobna. Z drugimi besedami: ko pišem glasbo za neme filme, se izražam v veliko različnih glasbenih jezikih, vendar v vsakem izmed njih želim govoriti iskreno, tukaj in zdaj. Pa tudi ljudje imamo skozi zgodovino ves čas bolj ali manj podobne probleme. T. i. Medardova dilema, ali smo ostali zvesti svojim načelom in prepričanjem ali pa gre le za močno zaslepljenost z njimi, je vsekakor vedno aktualna.«
– Andrej Goričar
V napovedi kinodvora je mogoče prebrati, da sta skladatelju med razmišljanjem o glasbi za ta film na misel najprej prišla Ludwig van Beethoven z glasbo svojega t. i. herojskega, zrelega obdobja in J. W. Goethe s Trpljenjem mladega Wertherja. Po Goričarjevi oceni je avtorju dramskega dela Arthurju Schnitzlerju, po katerem je posnet film, in režiserju filma uspelo ujeti duha časa, v katerem se usoda poigrava z glavnimi liki, saj sta tako Goethe kot Beethoven živela v času, v katerem se odvija Medardova zgodba.
“Beethoven, s svojim (sprva) velikim občudovanjem Napoleona, občudovanjem, ki se pozneje sprevrže v prezir in sovraštvo, je vsekakor zelo neposredna asociacija na film Mladi Medardo. V filmu, v katerem se uporništvo in viharništvo prepletata s herojstvom in močjo usode, je ravno Napoleon oseba, zaradi katere se življenjske zgodbe glavnih filmskih likov usodno zapletejo,” je zapisal Goričar.
Andrej Goričar, nova glasbena partitura za film Mladi Medardo, krstna izvedba. Izvaja Orchestra of the Imaginary v zasedbi: Andrej Goričar (klavir in dirigiranje), Matej Grahek (flavta), Jakob Bobek (klarinet), Primož Zemljak (rog), Janez Podlesek (violina), Maja Rome (viola), Milan Hudnik (violončelo), Nejc Klun (kontrabas). Novo restavrirano 35-milimetrsko kopijo nam je prijazno posodil Avstrijski filmski arhiv (Filmarchiv Austria).
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski:
15. oktobra 1923 je v palači Ljubljanskega dvora na Kolodvorski ulici 39 potekala svečana otvoritev kina Ljubljanski dvor. Stavbo palače je projektiral arhitekt Josip Costaperaria, načrte za kinodvorano s 510 sedeži, vhodno avlo in notranjo opremo pa sta izvedla Fritz Schmidinger in Hinko Engelsberger. Izgradnja in ureditev kina Ljubljanski dvor predstavljata v času med obema vojnama najbolj ambiciozno zastavljen arhitekturni projekt tega tipa, ki pa na žalost ni našel posnemovalcev. K izvedbi notranje opreme kinematografa sta bila poleg uveljavljenih podjetij povabljena tudi slikarja-kiparja Tone in France Kralj. Prvi upravnik kina je bil upokojeni major Julij Cesar. Na otvoritveni predstavi so predvajali film Mladi Medardo (Der junge Medardus, Mihály Kertész (Michael Curtiz), Avstrija, 1923).
V Knjigarnici Kinodvora so v prodaji reprodukcije izbranih plakatov Petra Kocjančiča, ki jih predstavljamo tudi na razstavi v naši Galeriji.
Gostj Kinodvora smo bili nad predstavo zelo navdušeni. Večer se je zaključil s pogostitvijo in z veliko torto ob kramljanju z avtorji in znanimi slovenskimi ustvarjalci glasbe, besedil glasbe in filma.
