Maja Drolec: Mnenje o knjigi, Klemen Kordež; Nikogaršnji čas, Beletrina, 2024
Klemen Kordež (1985), literarni kritik, napisal je roman Hladna veriga in Nikogaršnji čas.
Dogajanje v romanu je postavljeno v Ljubljano. V štirih zgodbah: Skoraj ljubezen, Sandra, Kolaži in Stopnice nastopajo junaki (nekateri v eni zgodbi, nekateri v dveh) – med seboj se spoznavajo junaki iz različnih zgodb, vse se prepleta in zapleta. Liki se razlikujejo od večinskega prebivalstva; nekateri so študentje, geji, drugi prihajajo iz južnih držav, nekateri so delavci, najraje hodijo po robu, ponočujejo, uživajo drogo in alkohol, da se sproščajo, včasih prihaja do pretepa, do kraj v mestnem jedru. Vsem je skupna želja po ljubezni in uživanju brezskrbnega življenja, a jim sodobni vsakdan marsikdaj prepreči, da bi dočakali srečni konec. »Mesto je bilo premajhno, da bi človek lahko ubežal lastnim spominom.«
Pisatelj se »ponorčuje« tako iz Slovencev: »Ti Slovenci so en zajeban narod, še Srbi niso tako pili, Bosanci pa sploh ne,« kot tudi iz južnjakov – čefurjev -, ki živijo v Sloveniji. Piše o islamu: »Amerika vedno podpira najbolj ekstremne islamiste, talibane … vsi muslimani niso taki kot talibani…«
Delavke v trgovini protestirajo proti izkoriščevalskemu vodstvu …«da se ene punce, za katere se živ bog ne zanima, stopile skupaj in nekomu rekle, da je dovolj. Pa četudi jih tisti ni slišal. Prepreke v njih so veliko večje kot pa te v zunanjem svetu. Že celo življenje samo kimajo, seveda pa jih potem ljudje okrog njih izkoriščajo.«
V romanu se omenja lik umetnika – izgubljenca ali umetnika -, egoista, spregovori o študentih, ki so največkrat razočarali, o družbenih odpadnikih. Pa tudi o notranjem človekovem doživljanju ponižnosti in ponižanja, odtujenosti od vsega človeškega. Postavlja se tudi vprašanje, kam se razvija slovenska literarna produkcija.
Spoštovani bralci, če želite izvedeti o zgodbah in junakih še več, si preberite roman Nikogaršnji čas, ki ga je izdala založba Beletrina.
