FILM POD ZVEZDAMI 2024
Letni kino na Ljubljanskem gradu (od 11. julija do 3. avgusta 2024)
Organizatotja: Kinodvor in Ljubljanski grad
Predfilm: Mož, ki ni mogel molčati
Nebojša Slijepčević. Scenarij za film je nastal po resničnih dogodkih
Pri filmu je kot direktor fotografije sodeloval Gregor Božič (sicer tudi režiser filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov) in umetnik Nebojša Pop Tasić, ki od leta 1992 živi in dela v Sloveniji. V glavni vlogi nastopa hrvaški igralec Goran Bogdan.
Film: Jesensko listje
Režija: Aki Kaurismäki
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o proletariatu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta.
Distribucija FIVIA – Vojnik
Zgodba
V helsinškem karaoke-baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo. Jesensko listje je preprost film o dveh osamljenih dušah, ki potrebujeta ves film, da se končno najdeta in sporazumeta. Melanholična bravura o osamljenosti in hrepenenju, ljubezni, ki se lahko zgodi tudi na pragu srednjih let in sredi gospodarske krize. Peripetije so začinjene z grenko sladkim humorjem in posrečenimi glasbenimi vložki. Liki pa se vrtijo v peklenskih krogih bede: piješ, ker si depresiven, depresiven si, ker piješ; delo ne zadošča za preživetje, zato kradeš in izgubiš službo – in tako dalje. Toda človeštvo, ki se tu zrcali v najmanjšem premiku obrvi ali glave, se bo vedno znova postavilo na noge in celo naredilo nekaj manjših čudežev, dokler bo melanholični Finec verjel vanj.
Iz prve roke
»Čeprav sem si ustvaril dvomljivo slavo z nekaterimi precej nasilnimi in nepotrebnimi filmi, sem spričo vseh nesmiselnih in zločinskih vojn končno sklenil napisati zgodbo o nečem, kar bi človeštvu morda lahko omogočilo prihodnost: o hrepenenju po ljubezni, o solidarnosti, zaupanju, spoštovanju do sočloveka, narave ter vsega živega in mrtvega – pod pogojem, da si to zasluži. Mimogrede se ponižno priklanjam še hišnim bogovom Bressonu, Ozuju in Chaplinu, seveda pa sem za to katastrofalno polomijo odgovoren čisto sam.«
– Aki Kaurismäki
Zanimivosti
Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško verzijo sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«.
Kritike
»Vodilni humanist evropskega filma znova dokazuje svoje tesno sorodstvo z mojstrom Chaplinom. Dialogi se razvijajo z enako igrivo lahkotnostjo kot v Možu brez preteklosti, ki je pred dvema desetletjema navduševal v Cannesu, vsak vidik filma pa podpira celoto – od veličastnih posnetkov Tima Salminena, melanholičnih igralskih nastopov, čudovito natančnega ritma montaže in diskretno duhovite scenografije do posrečenih glasbenih izbir. Jean Renoir je nekoč s svojo umetnostjo skušal spremeniti svet, a je moral priznati, da ne more končati vojne. Jesensko listje, topla, obvladana mojstrovina zrelega avtorja, sodi v isti žanr čudovitih iluzij. Po ogledu filma iz mraka kinodvorane pod severno sonce stopimo malo bolj srečni kot prej.«
– Lauri Timonen, Filmski festival Midnight Sun, Sodankylä
Svež in grenko-sladek film kot poznojesenski vetrič, se na prvi pogled morda res zdi majhen, vendar prinaša ganljiv opomin – tako z zgodbo kot skozi gledalsko izkušnjo –, da je bridkost življenja mogoče prenašati le, dokler gremo lahko v kino in ji za trenutek pobegnemo. Opominja na resnične probleme tukaj in zdaj. Jesensko listje je pronicljiva in rahločutna oda malim lepotam življenja, ki jih zlahka spregledamo, če jih nimamo priložnosti videti na velikem platnu, nekaj preprostega, nekaj inteligentnega, nekaj, kar je tako lahko vzljubiti. Film je romantičen in prisrčen, poln suhega humorja, ki nikoli ne podcenjuje ali ironizira čustev, prinaša pa tudi nekaj ostrih pripomb na račun sodobne politike. Svetu, polnemu kaosa in krivic, se zoperstavlja z jedrnatostjo in natančnostjo dialogov, igre in režije. In seveda s humorjem, ki je najvišji znak dostojanstva.
Kljub naslovu je to film, ki ima v srcu pomlad.
Obiskovalci smo zasedli celoten avditorij Ljubljanskega gradu in bili nad predstavo obeh filmov zelo navdušeni!
Filma sem si ogledala: Maja Drolec
