Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Igor Karlovšek; Anatomija želje
Zdravnica, 1. knjiga
Miš, 2025
Igor Karlovšek (1958) je sicer po poklicu odvetnik, a že več kot tri desetletja piše televizijske in filmske scenarije, radijske igre in romane. Piše o družbeno aktualnih stvareh, saj se kot odvetnik vseskozi srečuje z različnimi družbenimi problemi, z ljudmi, ki hodijo po robu, in raznovrstnim kriminalom. Med njegovimi deli za odrasle so Bahamski dokument, Odvetnik, Sodišče, Klan in Rodoljub. V njih se prepletajo kriminal, oblast, odgovornost in vprašanje, ali pravni red vedno zagotavlja tudi pravičnost. Pomemben del opusa je namenjen mladim. Za roman Gimnazijec je prejel večernico, sledili pa so naslovi Teci!, Preživetje, Še sem živa in Plezalec. Zbirka Ognjeno pleme mlade bralce vodi v čas preseljevanja ljudstev, zgodnjega slovanskega sveta in bojev za preživetje; poznejša zbirka Ognjeni trije nadaljuje zgodovinsko pustolovsko usmeritev. Tudi v mladinskih delih ostajajo v ospredju težke odločitve, družinske vezi, pogum, nasilje in posameznikovo iskanje varnega mesta v svetu. Anatomija želje in Barva svobode sta dve dela iz romana Zdravnica.
Anatomija želje je prvi del romana Zdravnica, hibrid zgodovinskega, družbenokritičnega in razvojnega romana z bolj ali manj prisotnimi primesmi ljubezenskega in vojnega romana.
Zgodba realistično naslika razmerja moči v patriarhalni družbi. Dogajanje je postavljeno v 19. stoletje, omenjajo pa se dogodki iz leta 1761, ko je ustanovljena papirnica ob Sopoti v Radečah, 1804 je cesar Franc II. preimenoval državo v Avstrijsko cesarstvo, zakonik iz leta 1803, francoske Ilirske province, 1812-13 poraz Napoleona v Rusiji, Avstrijska vojska napove vojno Franciji. Dogaja se v Radečah ob reki Sopoti, v Ljubljani, na Svetem Duhu (uršulinski samostan) pri Škofji Loki, v Komendi je bila župnija Svetega Petra v Gozdu, Glavarjev špital, dr. Peter Pavel Glavar je podedoval komendo po baronu Petru Jakobu Testaferrati z Malte, ki mu je papež odpustil nezakonsko rojstvo, tu sta bila 1772 rojena dvojčka Žiga Josip Novak in Luisa (Rozalijina mati). Na Dunaju živi Luisa von Bellen s svojo družino, Rozalijinima polbratoma in polsestro ter možem Ludvikom Morgensteinom, ki Rozalijo prijavi, da imata z Jožefino šivalnico perila, da Rozaljia opravlja zdravniško delo brez diplome iz medicine. Bil je različica Janeza Grčarja, ki je Rozalijo tako pretepal, da so brazgotine po hrbtu vidne celo življenje.
Glavni lik romana je izjemno dekle, mlada ženska Rozalija. Roman je pripoved o iskanju Rozalijinih pravih korenin, junakinja namreč sluti zamolčano resnico, da tiranski in s kmetijsko posestjo obsedeni Grčar in njegova žena Antonija nista njena prava starša. Kljub prikritim resnicam in globokim predsodkom v družbi z začetka 19. stoletja je junakinja neomajno sledila svojim sanjam, da bi postala kirurginja. Bila je edina in prva ženska na ljubljanskem liceju na medicini. Pogumno je stopila na to pot ob samih moških, čeprav je bila revna, a je delala kot perica. Ni pustila, da bi jo vzdrževal bogati baron, nekaj časa ljubimec, sošolec na medicini, Jožef pl. Rosenstein, ki je bil prepričan, ker je moški, da on odloča o njej, a ona mu je rekla: »Vzamem tisto, kar si želim, dokler si želim. Tebe ne želim več.« O svojem telesu bo odločala sama. Zaveda se, da so ji moški pomagali pri vzponu v karieri: stric Žiga Josip Novak, zdravnik dr. Wiesser v Radečah, maršal Marmout, prof. Mayer, kirurg Perazić, prof. Buchorsta in Jožef Rosenstein (omogoči ji, da je asistentka v kliniki, kjer raziskuje razvoj bakterij – povzročitelja bolezni.)
V tedanji družbi – z začetka 19. stoletja – je bila ženskam namenjena le osnovna izobrazba, a z delom in delavnostjo je uspela; npr. tudi perica Jožefina, gospodinja v najeti hiši pri Rozaliji, čeprav je vdova, šiva spodnje žensko perilo (do tedaj ga niso poznali).
Rozalija je uspešno operirala vranico, med vojno je opravila veliko amputacij, operirala je mamin rak dojke. Žal pa na koncu romana spoznamo grenki realizem, ki se pokaže v vsej svoji veličini.
Spoštovani bralci, roman Anatomija želje je izdala založba Miš.
