Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Vid Kmetč; Blues
Kulturni center Maribor, 2022
Vid Kmetič je Mariborčan. Najpogostejša tema njegovih del in njegovega delovanja je Maribor s svojo zgodovino, s svojim družbenim, kulturnim, športnim in družabnim utripom. Na Rajzefibru je zadolžen za razvijanje novih izdelkov kreativnega turizma, kot so npr. Festival sprehodov, Živa dvorišča, Lumina, Vilinsko mesto, Iskrenja in drugi. Je ustanovni član Kulturnega društva za ohranjanje starih trafik, ki je v trafiki ob Mestnem parku odprlo najmanjši medijski muzej na svetu. V njem ekipa zanesenjakov z odmevnimi razstavami in dogodki pripoveduje zgodbe o mariborskem medijskem prostoru nekoč in danes. Vida dnevno srečujemo na ulicah kot skrbnega varuha in zapisovalca mestnega dogajanja.
Zanima se za arheologijo, piše članke za Večer. In piše knjige. V svojem pisanju je odkrit, pronicljiv, duhovit, zabaven, a obenem neusmiljeno kritičen do vsega in vseh, ki si to kritiko zaslužijo. Njegove knjige so: Kurzschluss, Punce, kapo dol, Fűnfek se vrača, Mi, otroci socializma z našega dvorišča.
Pesniška zbirka Blues je pesniški prvenec in bi bila lahko tudi zbirka o tišini opazovanja, specifičnega znanja o določenih rečeh in občutek trajanja spomina o vzdušju, ki ga začutiš vsakič, ko se katera izmed pesmi sprehodi (nevede ali vede) po domačem mestu subjekta. Kajti pesniški prvenec nas pač zaziba v različne lege – tako jezikovne, odnosne kot stanja občutenja; a to ni navaden sentiment, gre za veliko več. To občutenje namreč preraste v različna vprašanja minulosti in nostalgije. Je zgodba posameznika, ki je hkrati kolektivna.
… zadnjo kapljico na svojem vratu si pustila zame …
Obravnavane pesmi so kot pretočni sprehodi, na katerih je vredno obstati in se zazreti v določene trenutke, mogoče celo ljudi ali okna. Da lahko ranljivo odvežemo in pogledamo stvari in dogodke, ki so včasih tako samoumevni ali pa so že minili. Predstavljajo blues in jazz, ki se smelo vrtita (tudi) v ozadju. Plast za plastjo odstira pritajenost, tišino bolečine, nostalgijo. Odreči se distanci do sebe, ki nam jo omogoča humor. Spregovoriti o svojem intimnem doživljanju dvojine. …včasih preprosto izgineš v svoje brezbesedje …
Prav o tem spregovori pesnik v zbirki pesmi, kjer se prepletata blues in jazz.
… še zmeraj slišim/ kako so zvenele/ tvoje zenice/ široke/ presenečeno/ odprte/ in vame zazrte/ še vedno vem/ po čem je imel/ okus/ tvoj blues…
MED PLATNICAMI enkrat si te bom sposodil/ kot v knjižnici knjigo /razprl platnice/ in zakopal obraz/ da se naužijem vonja/ tvojih listov/ lačno bom požiral/ odstavke/ poglavja in besede/ se dotaknil
vsake vejice in pike/ vse do srečnega konca/ na tvoji zadnji strani/ potem preberem te še enkrat od začetka
Spoštovani bralci, pesniško zbirko Blues je izdala založba Kulturni center Maribor.
