Maja Drolec: Mnenje o knjigi
David Foenkinos; Charlotte
Morfemplus, 2014
David Foenkinos, rojen leta 1974, je romanopisec in scenarist. Doslej je podpisal trinajst romanov, ki so doživeli prelitje v kar štirideset jezikov. Za briljantno delo Charlotte je leta 2014 prejel sijoči lovoriki Prix Renaudot in Prix Goncourt des lycéens.
V tankočutnem, z vrhunsko bravuro izpisanem portretu se David Foenkinos pokloni Charlotte Salomon. Nemški slikarki, ki jo je pri prerosnih šestindvajsetih pomladih utišala ječa vojne.
Bralec najprej sreča sestri Charlotte in Franzisko, leto 1913. Charlotte zaradi psihične bolezni naredi samomor. Nad Evropo se zgrinja prva svetovna vojna, Franziska je bolničarka in zaljubi se v zdravnika Alberta Salamona, ki je velik raziskovalec. Dobita hčer Charlotte, Franziska zapade v duševno bolezen; če je zdrava, se veliko druži z družbeno elito, igra klavir in čudovito poje. … Kratki prebliski življenja v gosti temi …, sicer pa toni v depresijo in na koncu skoči skozi okno.
Hčerka Charlotte zelo pogreša mamo; v zgodnjem otroštvu se vanjo odtisne globoka rana – pri osmih ostane brez matere. Charlotte se pred bolečino zateče v risbo; tudi ona se lahko hkrati smeje in trpi … Ko je najstnica, jo oče vodi v opero, kjer Albert spozna vrhunsko operno pevko Paulo, s katero se poročita. Paula prinese v družino pestro življenje, Nemčija je v zlati dobi umetnosti (Albert Einstein, Erich Mendesohn, Albert Schweitzer…)
Njihovo hišo po mnogih letih obišče tudi pisatelj tega romana.
Leto 1933; sovraštvo do Judov zelo napreduje. Paula ne sme več javno nastopati (k njej prihaja zasebni učitelj Alfred, v katerega se zaljubi mlada Charlotte.). Četudi je Judinja, sme vpisati študij na likovni akademiji v Berlinu. Albert izgubi službo, 1938 se zgodi kristalna noč (uničevanje judovske lastnine, ubijajo Jude). Življenje postaja revno, Charlotte veliko bere, v njeno življenje vstopa risba, (za Alfreda nariše slike za njegov roman), ker je Charlotte Judinja, tudi ko je njeno delo nagrajeno, ne more sprejeti nagrade, in to se je precej dotakne. Stara starša jo vzameta na potovanje v Italijo, kjer se ji odstre pogled na umetnost. Kasneje se stara starša zatečeta na jug Francije, kamor ju povabi ameriška mecenka Ottilie Moore. Tudii Charlotte je v najstrašnejšem vojnem obdobju preživela tam in poskrbela za stare starše.
Albert je zaprt v taborišču, od koder pride bolan. Trušč kristalne noči Charlotte prisili, da pobegne na jug Francije, pod okrilje starih staršev. Znova je kakor iztrgana iz zemlje, tavajoča. Srečo si lahko zamišljamo le v zraku, ki ga dihamo. Med ljudmi, ki so z nami. Edino pravo merilo življenja je spomin. V življenje jo budi slikarski mik; njene dlani sevajo pričevanje – o njej, njej sami. Ko se okupatorske čete zgostijo na jugu Francije, ovadeno Charlotte deportirajo v Auschwitz. Pod srcem nosi novo življenje, Alexovega dojenčka. Starša in Alfred vojno preživijo, njene slike pa končajo v Judovskem muzeju v Amsterdamu.
Spoštovani bralci, pretresljiv roman, pisan v posebni obliki; vsaka poved v svoji vrstici, v kitični obliki, je izdala založba Morfemplus.
