Drago Jančar; Duša Evrope, Slovenska matica, 2006
Drago Jančar, eden največjih slovenskih književnikov, politikov in piscev, je napisal romane: Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010), Maj, november (2014), In ljubezen tudi (2017), Ob nastanku sveta (2022), kratko prozo in drame: Disident Arnož in njegovi (1982), Veliki briljantni valček (COBISS) (1985), Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli …(1986), Daedalus (1988), Klementov padec (1988), Zalezujoč Godota (1988), Halštat (1994), Severni sij (2005), Lahka konjenica (2006), Niha ura tiha (2007).
V svoji knjigi Duša Evrope razmišlja o globalizacijskih pretresih, ki ne zadevajo samo tretji svet in tako rekoč celoten tisti del sveta, kjer vladajo vrednote islama, ampak tudi Evropo. Mnoge spremembe so se začele dogajati tudi v Ameriki, predvsem po enajstem septembru; svet se spreminja, na žalost pa se dogajajo številne vojne, ki jim ni videti kanca. Tu so zbrana besedila iz eminentno evropskega historičnega konteksta. Eseji o Kocbeku, Pahorju, povojnih dogodkih in slovenski kulturi med vojno, o naši pravi evropski dediščini.
Pisatelj verjame, da nas besedila knjige varujejo pred pozabo. O tem lahko beremo v priložnostnih premislekih, ki bi sicer ostali raztreščeni po časopisju, v neskončnem medmrežju ali dnevnikih. Izpostavljena so nekatera politična vprašanja, zapletena razmerja, ki se kopičijo v intelektualnih sporih in medčloveških odnosih. Pisatelj je izbral besedila, ki se dotikajo predvsem družbenih in etičnih vprašanj. Mnogo pa je tudi besede o literaturi.
Več pa si, dragi bralci lahko preberete v njegovi knjigi, ki jo je izdala Slovenska matica.
