Maja Drolec o knjigi Fredrika Backmana; Moji prijatelji

0
53

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Fredrik Backman; Moji prijatelji

Prevedla Jerca Kos

Mladinska knjiga, 2026

Fredrik Backman (1981) je švedski avtor, bloger in kolumnist. Napisal je knjige Mož po imenu Ove, Stvari, ki jih mora moj sin vedeti o svetu, Moja babica me je prosila, naj ti povem, da ji je žal, Britt-Marie je bila tukaj, Medvedje mesto, Mi proti tebi, Tesnobni ljudje, Zmagovalci in Moji prijatelji. Piše zvito duhovite, ganljive in pametne romane o popotovanjih navadnih ljudi in res ganljive pripovedi o vsakodnevnem pogumu. Napisal je tudi dve prisrčni krajši zgodbi in priročnik o starševstvu. Njegove knjige so prodane v več kot 10 milijonih izvodov in prevedene v 44 jezikov. Uspelo mu je prodreti na ameriški trg, kar je za večino evropskih, predvsem pa skandinavskih piscev izjemno težko.

Roman Moji prijatelji je presunljiva zgodba o prijateljstvu, umetnosti, družbenem dnu in otroštvu z bridkimi izkušnjami, ki jih prijateljstvo zapolni do te mere, da ostane živo v spominu. Že v prvem poglavju romana bralec spozna predmet, ki  je v središču pozornosti; to je slika Tista z morjem, ki jo je naslikal čudežni deček C. Jat, 14-letni fant, Kimkim.

Slika z ribiškim pomolom in tremi najstniki je narisana tako živo in lepo, kot da jih je slikar sanjal in se naučil šepetati v barvah. Na spodnji strani pa je podpis s tremi čisto malimi lobanjami. Zdaj se ta slika v galeriji prodaja najpremožnejšim ljudem, a avtor sam da sliko odkupiti, ker ve, da umira.  Sliko si je od nekdaj želela ogledati tudi nadarjena risarka, sedemnajstletna Louisa, ki ji je pred kratkim umrla prijateljica Riba. Ona jo je naučila vlamljati v avtomobile, kjer spi, od kar je ušla od rejnikov. Ve, da bo čez nekaj dni stara osemnajst let in nihče je ne bo iskal. Louisa ima v nahrbtniku poleg barvnih sprejev tudi razglednico, pomanjšano sliko Tiste z morja, ki ji jo je pustila mama, ko jo je zapustila pri petih letih. Louisa želi raziskati izvor svetovno znane slike, ki prikazuje tri postave ob morju na koncu pomola. Ravno, ko je odvihrala iz galerije, je srečala »brezdomca«, s katerim skupaj narišeta na cerkveni zid nekaj metuljev, on pa doda tri lobanje, kakršne so na sliki. To je slikar po petindvajsetih letih, zelo bolan, in želi svojo sliko odkupiti in jo podariti tej zanimivi mladenki, ki se spozna na slikanje. Njegov prijatelj Ted uredi, da sliko prinese iz galerije in ko je slikar umrl, jo je podaril Louisi. Ker Louisa ne ve, kaj bi z njo, se skupaj odpravita na dolgo pot domov, ko Louisa izve vso zgodbo.
V središču knjige so štirje najstniki: Joar, Ted, slikar in Ali, ki jih je slikar naslikal na sliki,  te pa povezuje izredno močno prijateljstvo, ki je celo tako silovito, da petindvajset let pozneje spremeni življenje človeku, ki z njimi ni povezan. To je sedemnajstletnica Louisa, ki rada riše. Otroci so bili revni, pretepali so se v šoli, očetje, pristaniški delavci, so prihajali domov pijani in otrokom, ki odraščajo v takem okolju ni bila dana lepa prihodnost. Najtežje je bilo Joarju, ki je imel najslabšega očeta, zato je načrtoval očeta ubiti, prijateljica  Ali – v katero je zaljubljen – mu je dala nož, ki ga je nosil s seboj ali imel zakopanega v cvetličnem lončku na okenski polici. Na koncu romana je velik preobrat, saj sin skrbi za očeta po nesreči z žerjavom v pristanišču, slikarju pa se je uresničilo vse, o čemer je sanjal Joar, saj je obiskoval šolo, ustvaril umetnine, kakršnih svet še ni videl, in zaslovel. Joar je žrtvoval svoje prvo rojstnodnevno darilo, kolo, za platno in barve. Izgubil je svojo ljubezen, saj je Ali odšla z očetom in se kasneje ponesrečila kot deskarka na oceanu, a srečen je, ker so pridobili nekoga njih, ki mu bodo pomagali, tako kot so Louisi. Slika pa ostane v muzeju, kamor spada.

»Nekateri se rodimo na napačnem kraju in se vse otroštvo počutimo kot brezdomci na samotnem otoku. Muči nas domotožje, čeprav še ne vemo, kje je naš dom.« Zato je slikar naslikal morje, ki je dovolj veliko za njihova srca.«

Roman se posveča temam prijateljstva, poguma, govori o neizogibnosti izgube in umetnosti. Ta ima lahko po mnenju avtorja Fredrika Backmana celo moč odrešitve. Kako se lahko ljudje sprijaznimo s smrtjo? Zelo nam lahko pomaga umetnost, ker je umetnost neobstojna čarovnija, tako kot ljubezen. To je edina človekova obramba pred smrtjo. Ko ustvarjamo, slikamo, plešemo in se zaljubljamo, se borimo proti večnosti. Vse, kar je lepo, je lahko naš ščit.

Spoštovani bralci, roman Moji prijatelji je izdala založba Mladinska knjiga.