Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Leena Krohn; Homo Sapiens
in druge iracionalne pripovedi
Prevedla Julija Potrč Šavli
KUD Sodobnost International, 2026
Leena Krohn (1947, Helsinki, Finska) je izjemno cenjena in pogosto prevajana sodobna finska avtorica, ki poleg romanov piše tudi kratke zgodbe, eseje ter otroške in mladinske knjige. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim leta 1993 Finlandio za najboljše literarno delo, leta 2005 je bila v ožjem izboru za ameriško World Fantasy Award. Poleg romana Hotel Sapiens je napisala tudi roman Slepo okno (2009). V romanu naletimo na petdesetletnega filozofa, ki si kupi komoro za lebdenje na vodi, da bi v njej laže razmišljal. Kmalu ugotovi, da s tem lahko tudi zasluži – in začne sprejemati stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovarjati. Stranke res pridejo, a s precej nenavadnimi vprašanji, na katera filozof ne najde vedno odgovora.
Hotel Sapiens je zatočišče in pribežališče za ljudi, ki razmišljajo, da jim nekdo krade nebo. Mehki valovi na nebu, vremenski pojavi, obroč – podoben prstanu; to je njihovo prepričanje. Prvoosebni pripovedovalec je skupaj s psom Ilom stal na vrhu hriba in Eleni kazal to širno nebo. Verjame, da jim nekdo sistematično spušča škodljive kemikalije in radioaktivne strupe, nebo pa uporablja za biološko vojno. Bralec sčasoma spozna, da je hotel Sapiens norišnica, izobraževalni zavod in muzej. Je begunsko taborišče in evakuacijsko zbirno mesto, ker so se njegovi prebivalci tja zatekli oziroma so jih tja pripeljali zaradi preganjavice, potem ko drugje niso več mogli živeti. Prebivalci bežijo pred svetom, stanovalci imajo omračen um, zunaj poteka evakuacija, znotraj pa blodeči duhovi, nemirni in nesmrtni. On piše spomine.
»Oropali so me za mir mojega neba.« Napisal je pismo ministrici in baronici, Elena pa ne razume, kako on – izobražen moški – lahko piše take neumnosti. Odgovora ni bilo, tudi pes je izginil. Drugič so mu ukradli nebo, ko ni več videl svojih oblakov, vedel je, da je nad tem nebom še drugo nebo, ki ga mestni hlapi ne dosežejo.
»Ko enkrat prekoračimo točko preloma, točko vžiga, po kateri se ne da ničesar več popraviti.« Od zunaj imajo malo informacij.
Hotel Sapiens je tudi bolnišnica in inštitut za raziskave v medicini, ker njegove stanovalce proučujejo, kot bi trpeli za redko obliko bolezni. Sicer pa so res prenašalci nevarne, neozdravljive bolezni – bolezni po imenu človeštvo. Hotel upravljajo Varuhi (Ure), brezčutni ječarji, ki bi jih radi oropali človečnosti, njihov instrument pa so nune, ki opravljajo delo pomočnic in medicinskih sester (sterilne pol pošasti). Imajo knjižnico, enega otroka Sakarija, Oftalmologinjo, ki je zbolela za rumeno pego, srečujejo se v jedilnici, Babura zna napovedati prihodnost, eno morilko, ki je ubila moža, nekaj ga je celo pojedla, Cvetličarja s svojimi semeni, zelišči in rožami (imel je tudi prijateljico, s katero sta hodila v arboretum), Hindujca, ki ustvarja čudeže.
V knjigi Hotel Sapiens, ki je na Finskem izšla leta 2013, se Leena Krohn vizionarsko loteva vprašanja vpliva umetne inteligence na družbo in življenja ljudi. Distopični roman prinaša globok razmislek o tem, kam bi človeštvo lahko privedli trenutni trendi. Podoba omejenega in srh vzbujajočega sveta, ki ga avtorica izriše, pa je danes še bolj aktualna kot v času njegovega nastanka.
Temeljne teme pisateljice Leene Krohn so človekov odnos s samim seboj in svetom, ki ga obkroža, morala ter meje med resničnostjo in iluzijo; spogleduje se z žanri fantazije, znanstvene fantastike in srhljivke.
Spoštovani bralci, roman Hotel Sapiens je izdala založba KUD Sodobnost International.
