Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Brina Štampe Žmavc; Jesen v smrčku
Ilustrirala Kristina Krhlin
Celjska Mohorjeva družba, 2024
Bina Štampe Žmavc (psevdonim Bina Bard), slovenska pisateljica, pesnica, režiserka, dramatičarka in prevajalka, 1951, Celje. Piše pesmi, prozo in dramska besedila, večinoma za mlade bralce. Napisala je tri pesniške zbirke sonetov Pesek v pesmi, Poševno sonce, Opoldnevi. Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša Čaroznanke; njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki Nebeške kočije se osredotoča na tematiko vse-povezanosti vesolja, človeka in narave, s Klepetosnedkami pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne in raznolika kratka pravljična in »nonsensna« besedila Popravljalnica sanj, Muc Mehkošapek. Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle.
Jesen v smrčku je slikanica in vzgojna pravljica o psičku Poldku, o prijateljstvu od smrčka do kril.
»Kaj neki je tako vznemirljivega v vonju jeseni, da štorklja Ljudomila vsako leto znova zapusti svojega prijatelja Poldka in odleti v tople kraje?« Tega Poldkov smrček ne zna razložiti.
Pernata prijateljica, štorklja Ljudmila, le z nasmeškom zavrne ponudbo, da je v njegovi uti dovolj prostora za dva! Poldek bi njeno odsotnost najraje prespal kot medved – ki ga celo zimo ni na spregled, a ve, da je le navaden pes, ki ne more leteti tako kot štorklja Ljudmila. On je pač kuža in jesen in zima mu minevata po pasje počasi, čeravno ne sedi križem tačk in pomaga drugim živalim, kjer lahko; nadzoruje mačko, medtem ko kos nabira jagode, popazi na ptičjo krmilnico, da ne bi prehudo vznemirjala mačk. Jesen je vsak dan bolj pusta, dnevi se premikajo po pasje počasi in pusto je kot tuljenje v prazno pasjo luno. In ko končno zadiši po pomladi, ga v smrčku že ščemi pričakovanje Ljudmiline vrnitve … prinesla mu bo vonjave z juga in zapel si bo pesem: »Minila jesen je, / zima in hlad,/ Ljudmila se vrne / in v smrčku – pomlad!«
Čudne daljave neba se nam marsikdaj zdijo nepremagljive, pa če čakamo drug letni čas ali snidenje s prijateljem naslednjega dne. Marsikdaj šele ob slovesu začutimo, kako radi se v resnici imamo. Odsotnost najboljših prijateljev je lahko tudi priložnost, da sklenemo nova znanstva. In četudi smo na različnih koncih sveta, vsi gledamo isto nebo.
Ilustratorka Kristina Krhin je v peruti ptice in voh pasjega smrčka občuteno ljubko ujela nenavadno prijateljstvo, ki v pripovedi in pesmih Bine Štampe Žmavc pozna grenkobo ločitve, otožnost hrepenenja in srečo ponovnega snidenja. Kajti v naravi je vse tako, kot mora biti.
Spoštovani bralci, slikanica Jesen v smrčku je izšla pri založbi Celjska Mohorjeva družba.
