Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Josip Vandot; Kekec nad samotnim breznom
Ilustracije: Miha Erič
Beletrina, 2023
Josip Vandot, Kranjska Gora (1884 – 1944). Njegovo najbolj znano literarno delo je trilogija mladinskih planinskih zgodb o Kekcu, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec. Po tej uspešnici je bil posnet prvi slovenski mladinski celovečerni film: Kekec, 1951 z dvema nadaljevanjema; Srečno, Kekec, 1963, ki je bil prvi barvni slovenski film, in Kekčeve ukane, 1968. Tako je Kekec postal nacionalna znamenitost. Film Kekec je prvi slovenski film, ki je dobil mednarodno nagrado – zlatega leva v kategoriji otroških filmov na Beneškem filmskem festivalu leta 1951, ob filmu pa sta postali popularni tudi otroški popevki Dobra volja je najbolja Franeta Milčinskega – Ježka in Marjana Kozine ter Kekčeva pesem Kajetana Koviča in Marjana Vodopivca.
Ponatis zimzelene pravljice o neustrašnem Kekcu, ki se postavi v bran nemočnemu Kosobrinu in deklici Menari, Bedanca pa pošteno prestraši in užene v kozji rog. Mladinska zgodba se dogaja v Mali Pišnici nad Kranjsko Goro. Pastir Mišnjek je v dolino prišel povedat, da je Bedanec ujel in ob drevo privezal Kosobrina. Kekec ne razmišlja o nevarnosti, čeprav sestrica Tinka joka, ker ji je poginila muca, ampak odide v planino in vrže dva storža (češarka) spečemu Bedancu v glavo. Kekec se Bedanca ni bal, čeprav so mu doma pripovedovali, da je hujši od Pehte ali Prisanka, ampak Kekec ju je dobro »nasukal.«
…«O, nočem mu kazati, da me boli in se ga bojim. Morda bi se mi še posmehoval in se hvalisal, da sem se cmeril pred njim kakor naša Tinkara. Ne boš se hvalisal, Bedanec, o, ne boš se, dokler je Kekec živ … Dvakrat si se že spotoma razjezil. A čakaj, tudi tretjič se boš …«
Kekec se Bedanca ni ustrašil niti tisto jutro, ko je ugotovil, da je odpeljal mamo, Jerco in Tinko. Vedel je, da se Bedanec boji sove, zato jo je oponašal. Sirota Mena mora streči Bedancu, ki na drugi strani prepada gleda Kosobrinčka in mu žuga, kaže mu privezanega Kekca. Kekca odveže samo zato, da bi mu nazaj pripeljal Meno.
Ko ujame Kosobrina, ga Kekec z ukano premaga, a Kosobrin ne diha več, zato bi Kekec najraje zažgal Bedančevo kočo, na koncu jo razmeče do tal. Z Menaro dvigneta možička na njegovo pečino in ga pokopljeta. Kekec je poiskal skrivno pot pod skalo, spotoma je pokončal orla, ki je odnesel kozo, domov je šel po volkca, ki bo stražil v rovu. Bedanec se ga tako boji, da odide iz teh krajev, Kekec pa Menaro odpelje domov, kjer ju čakajo: mama, Jerca in Tinkara.
Bedanec je bil strah in trepet idilične zgornjesavske doline. Pred njim so trepetali tako ljudje kot živali. Končno pa se je pojavil nekdo, ki mu je bil kos. V pravljicah se bolj splača biti prebrisan kot močan.
Spoštovani bralci, mladinska knjiga Kekec nad samotnim breznom je izšla pri založbi Beletrina.
