Maja Drolec o knjigi Kleopatra: naj se zgodi

0
515

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Vesna Milek; Kleopatra: naj se zgodi

Beletrina, 2024

Vesna Milek (1971) je slovenska novinarka, publicistka in pisateljica. Leta 2002 je izšel njen prvenec z naslovom Kalipso,- roman v obliki dnevnika. Njen drugi roman  Če, ki govori o zapletenem odnosu moški – ženska, o nemogoči Želji in o ranah, ki jih ta Želja pušča na naših telesih, je doživel dva ponatisa. Njen tretji roman je Kleopatra: naj se zgodi (2024).  Milek je mentorica Tomaža Miheliča pri pisanju leta 2009 izšlega biografskega romana Novo rojstvo, ki govori o življenju in preobrazbi slovenske transdive Salome. Napisala je tudi biografijo o igralcu Borisu Cavazzi; Cavazza: biografski roman in zbirko dnevniških zapisov Ogledala. Leta 2021 je posodobila besedilo otroške klasike Kdo je napravil Vidku srajčico, avtorja Frana Levstika.

Kleopatra: naj se zgodi je hipnotičen zgodovinski roman o življenju ene najpomembnejših žensk v zgodovini človeštva, o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII. Prežeta je bila z Aleksandrovim duhom, a je učitelji niso naučili tega, kdo zares je. To je morala spoznati sama. Ljubila je očeta, čeprav so bili mnogi mnenja, da je piščalkar; zamaknjen v svoj svet. Omreži jo Gaj Julij Cezar, konzul rimske republike, ki predstavlja nevarnost za Egipt, saj ga hoče priključiti Rimu. Kleopatra mu rodi sina, drugi sin, ki je bil na poti, se po Cezarjevi smrti ni rodil.

Kleopatra je že kot mala deklica začutila, kako obvladati konja in to je pomenilo tudi obvladati svoje strasti. Obvladati množico. Ji dati vedeti, da jo ljubiš, če se bo premikala v tvoji smeri. Vse življenje nad njo bdi Arej Didin, vrstnik, ki piše, ki ji je zvest, a nekoliko ljubosumen, na koncu ji da vedeti, da je sama kriva, da se je porušilo ravnovesje v njuni deželi.

Tudi Vesna Milek piše. Vmesni izseki so njena zgodba, njeno občudovanje škrlatnih gora in puščave. Kovid povsod povzroča, da se svet zapira in spreminja. S svojo lepoto jo prevzame  Wadi Naqat, dolina kapljajoče vode.

Tudi Kleo se spremeni, ko ji oče prepusti oblast. Kleo pri osemnajstih postane kraljica Egipta, se uči umetnosti vladanja, na poti sta ji stala desetletni brat Ptolemaj in sestra, načitana in lepa, Arsinoja. Tudi ona dva sta umorjena, saj pri Kleo velja rek: Ubij, preden te ubijejo. Letine so v Egiptu dobre in slabe, sploh tedaj, če Nil ni poplavljal, gospodarsko uničena dežela pa je bila šibka. Po Cezarjevi zmagi nad Pompejem, se Kleo s spremstvom skrije v Tebe. Gaj Julij Cezar je v rokah držal ključ za Kleopatrino svobodo. Kleo ponudi Cezarju blagostanje; žitnice, papirus, oljke in vračilo očetovega dolga Rimu ter svojo ljubezen. Skupaj sta obiskala Aleksandrijsko knjižnico in se popeljala po Nilu, Cezar občuduje templje, njihovo gradnjo posnema v Rimu, ko zgradi tempelj – svetišče Venere, kip v podobi Julija Cezarja in kip Izide z njeno podobo, s podobo Kleopatre – z biseri v uhanih, kakršne je nosila ob njunem prvem intimnem srečanju.

V Rimu je splošno nezadovoljstvo, Kleopatra ni sprejeta, prej poimenovana kot prešuštnica, na sceno že vstopa Mark Antonij, 15. marca, v času marčevskih id, ki so posvečene bogu Jupitru – rimskemu božanstvu, je Cezar na zasedanju senata v Pompejevem gledališču ubit. Zaroto je skoval Mark Brut. Cezarjevo premoženje dobi posinovljenec Gaj Oktavijan, Kleopatra in njen sin Cezarion v oporoki nista omenjena. Panta rei – vse teče. Teče čas, tečejo reke, teče kri in tečejo solze, teče pesek v peščenih urah, tečejo konji v galopu, teče puščavski pesek med prsti …

Roman Kleopatra:naj se zgodi je izpisan v prvi osebi ter gostem, preobloženem, skorajda hipnotičnem jeziku, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov in v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod – odkrivamo pravo podobo Kleopatre – te neobičajne vladarice Platonova misel je vseprisotna: «Mnoge stvari so usodne, vendar usoda ne določa vseh stvari…« Čeprav bi jo Zahod rad predstavil le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, je bila Kleopatra VII. veliko več kot to; sposobna in genialna vladarica, ki je po očetovi smrti v deželi ponovno vzpostavila osiromašeno gospodarstvo, gradila namakalne sisteme, jezove, spomenike in najveličastnejše stavbe. Gojila je številna zanimanja, obvladala retoriko, znanost, umetnost, klasične avtorje in vsaj sedem jezikov, po zaslugi dveh najpomembnejših moških tistega časa – najprej Cezarja, potem Marka Antonija – pa je odigrala eno od ključnih vlog na Sredozemlju in Egiptu zagotovila neodvisnost.

Roman se osredotoča predvsem na njeno notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem, pred bralca pa stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo, in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.

 

Spoštovani bralci, roman je izšel pri založbi Beletrina.