Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Vesna Milek; Kleopatra: novi svet
Beletrina, 2025
Vesna Milek (1971) je novinarka, publicistka in pisateljica, dolgoletna Delova novinarka. Njeni romani so med najbolj branimi slovenskimi romani. Leta 2002 je izšel njen prvenec z naslovom Kalipso; to je roman v obliki dnevnika. Tudi njen drugi roman z naslovom »Če«, ki govori o kompleksnem odnosu moški-ženska, o nemogoči Želji in o ranah, ki jih ta Želja pušča na naših telesih, je doživel dva ponatisa. Napisala je tudi biografijo o igralcu Borisu Cavazzi; Cavazza: biografski roman o življenju enega največjih slovenskih igralcev in zbirko dnevniških zapisov Ogledala.
Že v prvem delu zgodovinsko-ljubezenskega romana o egiptovski vladarici Kleopatri (Kleopatra: Naj se zgodi) je Vesna Milek dokazala, da je velemojstrica različnih žanrov, tudi junaškega epa. Če prvi del Kleopatre temelji na predstavitvi Egipta v času zgodnje Kleopatrine vladavine, odnosa z Rimskim cesarstvom in občutljivi ljubezenski zgodbi med vladarico Egipta in rimskim cesarjem Julijem Cezarjem, potem Milek v drugem delu kronološko sledi tako egiptovski kot Kleopatrini osebni zgodovini. Kleopatra se zaveda, da mora obstati; zaradi sina; to je mladega Cezarja, in zaradi Cezareje; njene domovine Egipta, ki jo je podedovala po očetu. Postavila bo spomenik svoji preminuli ljubezni. Vse ji pomenijo knjige, knjižnica Aleksandrije je svetilnik, in dežela Egipt – stavbe in ljudje. Kot Hačepsut, ki ima vklesano svoje sporočilo v oba obeliska. Kleopatra bi si želela svoja obeliska v svetišču Kleopatrion. Deželo Egipt napada kuga, Slovenijo pa covid; ko nastaja roman. V zraku je nepredvidljivost, grožnja, strah. Kleopatrina sestra Arsinoja mora umreti zaradi spletk, ki jih spleta. Vojski Gaja Oktavijana in Marka Antonija porazita Kasija in Bruta Dolabello. Oktavijan, Cezarjev posinovljenec, zahteva smrt božanskega Cezarja.
Rimsko cesarstvo si razdelijo Oktavij (Rim in Zahod), Mark Antonij (vladar Vzhoda), Lepid (Hispanija in Afrika). Kleopatra želi omrežiti Marka Antonija in mu priredi bogat sprejem. Čeprav sledi mnogo zapletov, Kleopatra z Antonijem doživi veliko ljubezen.
Vesna Milek piše o Greti Thunberg na ladji, ki pluje proti Gazi s sporočilom, da je svet na njihovi strani.
Zavezništva z Rimom se krhajo, vrstijo se (vele)izdaje, nizajo se spletke – tihe aluzije z moderno geopolitiko so natančne. Tako kot v Rimu, začasno in negotovo, zahrbtno ubitega Julija Cezarja zamenja Mark Antonij, se zgodi tudi v stalno ranjenem, nemirnem Kleopatrinem srcu.
Tarz; pred 300 leti je sem prispel Aleksander Veliki, zdaj sta tu Kleopatra in Mark Antonij. Kraljica Egipta dobi nazaj Ciper in Kilikijo. V gledališču gledata Evripidovo Bakhantke, kjer bog Dionizij razglaša svojo religijo: »Kdor ne priznava boga, ga bo spoznal skozi bolečino.« Čeprav se Kleopatra in Antonij ljubita, Kleopatra ve, da je Antonij preveč nezanesljiv, veliko popiva, se predaja ženskam. Zaveda se, da bo treba nekaj spremeniti.
Vesna Milek potuje in se ustavi pred antičnim izvirom termalne vode v oazi Siwa (Kleopatrin izvir), oko ali izvir sonca. Tu se je kopala Kleopatra VII. – zadnja Ptolemajska kraljica, sem je prišla, da bi počastila spomin Aleksandra Velikega, tu je znameniti orakelj Amona-Raja. Kraljica je še drugič zanosila. Rimljani so rekli, da nosi rimskega pankrta. Pričakovala je otroka rimskega diktatorja Marka Antonija, najmočnejšega moža Rima. Njegova žena Fulvija ga je hotela dobiti nazaj in vnela se je vojna. Parti so zavzeli Sirijo, Fulvija je umrla, Antonij se je poročil z Oktavijo mlajšo, Kleo rodi dvojčka; Kleopatro Seleno in Aleksandra Heliosa. Kleo je Herodotu pomagala, da je postal kralj Judeje, Antonij pa je z ženo dobil drugo hčerko. Ker je umrl Kleopatrin svetovalec, izbira, k sebi pokliče svojo mladostno ljubezen Areja Didina, ki ji očita lahkovernost do Rimljanov, zato izbere Demetrija. Z Antonijem se srečata po treh letih v Antiohiji. Spet je bila srečna, povečalo se je njeno kraljestvo.
Vesna Milek obišče Palestino, film Edina zemlja pove vse.
Rodi se njun tretji otrok; Antonij Ptolemaj Filadelf. Antonij je na pohodu proti Mezopotamiji izgubil 24 000 vojakov, izdal ga je armenski kralj. Za Kleo se tedaj pričnejo prave bitke. Antil, Antonijev sin, je postal Antonijev naslednik, novi bodoči vladar V Rimskega cesarstva. Aleksandru Heliosu bi pripadala Armenija, Medeja, Parti, Kleopatri Seleni zahod, vse do Libije, Ptolomaju Filadelfu pa Sirija. Cezarion je bil kralj kraljev, sovladar Kleopatre VII. Kleo ima roko čez žitnico, knjižnico, nad polji papirusa, nad ladjami, Antonij pa postaja plebejski povzpetnik.
Gaj Oktavij prebere Antonijevo oporoko, v kateri prizna Cezariona, Cezarjevega sina, in svojo ljubezen do Kleopatre in njunih otrok. Gaj Oktavijan napove vojno Egiptu in njegovi vladarici. Antonija Oktavij porazi, Kleo ga reši s svojo ladjo, saj si on želi še enkrat videti Aleksandrijo; upor pri Akciju. Kleopatro je doma sprejel Cezarion, ki je sovražen do Antonija, ki je zbežal z bitke. Odšla sta tudi prva moža; Demetrij (grški Jud) v Judejo k Herodu in Arej Didim k Oktaviju na Samos. Kleo je besna. Antonija so zapustili vojaki in general. Živel je zasilnem domovanju – Timoniju. Razočarala ga je tudi Kleo, ker je hotela bitko na morju. Bil je poražen. Oktavij hiti v Rim, kjer je upor ljudstva. Zadnje upanje za Kleopatro in Antonija so ladje na Rdečem morju, ki jih je pripravila Kleo, a zgorijo.
Oktaviju je v znak predaje poslala žezlo, krono s kraljevskim diademom in prestol – za življenje njenih otrok. On pa hoče Antonija, ki ga tudi dobi. Zadnje ure Kleoptra preživi s služabnicama v mavzoleju, kjer so tudi zadnje dragocenosti Egipta. Svetu je želela povedati resnico. Sanjala je o združitvi zahoda in vzhoda.
Če se Vesna Milek v prvem delu posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni. Roman se pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih avtoričinih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes, ali njeno osebno življenje.
Pisateljica nam bralcem podarja čudovito spisan roman, v katerem ženska dokaže svojo moč in voljo. … Kleopatra: «Nisem ženska, ki bi se predala.«
»Najbolj ljubimo tiste, ki so nas najbolj ranili.«
Spoštovani bralci, roman Kleopatra: Novi svet je izdala založba Beletrina.
