Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Svetlana Slapšak; Kuhinja z razgledom
Eseji iz antropologije
Goga, 2016
Svetlana Slapšak (1948) je antropologinja in doktorica antičnih študij, kritičarka, znanstvenica in nekdanja dekanja ISH – Fakultete za podiplomski humanistični študij. Njena številna dela s področij antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike so bila večkrat nagrajena, z gibanjem Tisoč žensk za mir pa je bila nominirana tudi za Nobelovo nagrado za mir. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev, roman Leon in Leonina, Istomesečniki, Šola za delikatne ljubimce, Kje smo?, Kuhinja revežev, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala v slovenščino.
Pisala je kolumne u Književni reči, Teleksu, Vremenu, v mariborskem Večeru piše rubriko vsak teden že 16 let. Profesorica antropologije Svetlana Slapšak je za srbsko različico Kuhinje z razgledom leta 2015 že dobila nagrado Mirka Kovača v srbščini objavljen pod naslovom Leteći pilav, s svojim eruditskim in hkrati poljudnim esejističnim zamahom pa bi bila v prihodnje zlahka nominirana tudi za Rožančevo esejistično priznanje.
Kuhinja z razgledom so eseji antropologinje ge. Svetlane Slapšak, ki je na skrajno užitkarski način premišljuje o političnosti hrane; zgodovina pripoveduje o spremembah razvoja evropskega človeka po uvajanju nove hrane iz koloniaziranega sveta (krompir, sladkor, koruza, kakav, kava, tobak, eksotično sadje, puran, paradižnik) in o družbeni funkciji različnih jedi, prilog, začimb ter običajev, povezanih s prehrano; od artičoke do torte, od moškega druženja ob žaru do silvestrske večerje.
Opisovanje sadežev in zelenjave je popisano po abecednem redu od A do Ž, npr; artičoka (največkrat v sredozemski kuhinji, prenesena iz Sredozemlja v Francijo in v S Ameriko, zaščitena z bodicami, sprva hrana za reveže, danes pomembna v višji kulinariki, zahteva veliko dela pri pripravi, iz artičok je nastal liker Cynar. Afrodiziak, ki zdravi jetra. Otok blizu Naksosa – otok Kinara je znan po artičokah in po nedostopnost – Zevsu nedostopni smrtnici Kinari.
V kulturi plodnosti imajo sadeži z veliko semeni znotraj ploda (figa, granatno jabolko) posebno mesto in so hkrati povezani s setom mrtvih. Jagoda; povezava med ljubeznijo in zdravjem, zelena; obvezna v pijači bloody mary, poleg tega jo dajemo v zelenjavne juhe, da bi bili zdravi in vitki.
Začimbe in dodatki; bazilika (kraljevska trava), v Evropo jo prinese Aleksander Veliki, v mnogih kulturah ima status svete rastline. Cimet je bil prvotno s Šrilanke, danes uporabljamo kasijo – različico te začimbe. Že od antike je cimet začimba, zdravilo in sredstvo za ohranjanje svežine mesa ter mumificiranje mrtvih. Dandanes je vonj po cimetu povezan s praznovanjem božiča, v sladicah, nekje tudi v mesu.
Bralec lahko spoznava antiko skozi Sredozemlje, torej stara evropska civilizacija, nekje med Balkanom (Grčija, Jugoslavija) in Srednjo Evropo (Slovenija), baklava, ki je tipična za Balkan in soroden jabolčni zavitek (štrudelj), ki je nemškega izvora. Antropologija se ukvarja s hrano skozi čas in prostor – od Kitajske do Južne Amerike, pa od Aztekov do Indijcev … Najbolj navdušujoče so razlage mitoloških in religioznih vidikov posameznih vrst sadja, zelenjave, mesa ali pijač in šele tovrstna pojasnila nam dokončno osvetlijo hrano kot preživetveno nujo, pa tudi kot specifično vrsto iluzije, ki se odraža skozi številne sodobne motnje hranjena.
Zelenjava, sadje, meso, sladice; jedi in obredi, povezani s hrano. Od glavne jedi do torte, od moškega druženja ob žaru do silvestrske večerje, godovniških menijev, nedeljsko kosilo; bananin kruh, piščančja pašteta, solata iz pomaranč. Brezmesne različice; krojačev riž, solata iz jajčevcev, ossobucco v pečici, sultanova sreča, fatuš solata, baklava s pistacijami, torta jabolko ljubezni.
Profesorica antropologije antičnih svetov in antropologije spolov Svetlana Slapšak se v svojih besedilih igrivo sprehaja od zgodovine idej, povezanih s hrano, do povsem konkretnih receptov, ki prihajajo predvsem iz evropsko-mediteranskega prostora od zgodnje antike do danes, sprehodijo pa se tudi v Azijo, v amazonske gozdove in čas zgodnjih ameriških civilizacij.
Spoštovani bralci, Kuhinja z razgledom je knjiga, namenjena gurmanom pa tudi vsem tistim, ki jih zanima, kje so naše korenine. Izdala jo je založba Goga.
