Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Jedrt L. Maležič; Napol morilke
Goga, 2021
Jedrt Maležič (1979) je pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine. Napisala je tri kratkoprozne zbirke (Težkomentalci, Bojne barve, Dvoliki) in tri romane (Vija vaja ven, Napol morilke, Križci krožci). Nominirana je bila za nagrado za najboljši prvenec. Leta 2024 je prejela nagrado za prevod dela Vernon Subutex 3 avtorice Virginie Despentes, s katerim je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado za izjemne prevajalske dosežke (2024). Njena posamična dela so prevedena v španščino, makedonščino in nemščino, izšla pa so tudi v več tujih in domačih antologijah.
Napol morilke je roman iz zgodovinskega časa med vojnama na tržaškem, zgodba treh žensk; krščanske babice – none – Marije, apolitične hčere Marine in njene hčere Zorke, ki odrašča in postaja socialistično zavedna. Požig Narodnega doma v Trstu je tisti zgodovinski dogodek, ob katerem spremljamo odhod Marininega moža Antona, ki odide z gejevskim prijateljem Milanom v tujino (nikoli se ne vrne) in potem redno pošilja denar svoji ženi. V Trstu je vse bolj nestrpno, na silo se hočejo znebiti Slovencev, Marina 1925. leta rodi hčerko in kljub grobostim, tepežu, ki ga je prej nona izvajala nad hčerjo Marino, se hči z vnukinjo spet vrne k njej, a nikoli ne pozabi pasu, s katerim je bila tepena.
Tri generacije žensk mora prebegniti; Marina izgubi službo in tedaj, ko prileti skozi okno opeka, …«upanje, ki bi se ga morda dalo zlepiti, ga pokrpati, ga ponovno vzpostaviti v nekaj, četudi razbrazgotinjenega, kar bi preprečevalo dotok mrzle resničnosti v notranjost,…« odidejo k sorodnikom v Istro; (za to, da dobijo pol vagona na vlaku, kamor spravijo svoje pohištvo, mora Marina popustiti in spolno občevati z nadrejenim zdravnikom, dr. Ernestom, kar se za vedno vtisne v njen spomin, kajti »postala je putana«). A takrat je nona ni prebutala, samo stisnila jo je k sebi. Prispele so v Bubane v Istri, kjer živi družina strica Renata, imajo nasad oljk in malo kmetijo. Tudi tam so deležne šikaniranja od vaške mularije, ki kričijo tako kot zmerjajo Tržačane: »Napol morilci!«. Od tod naslov romana. Sorodniki se udinjajo v protifašističnem delovanju, a Marina vabilo k sodelovanju zavrne. Uničenje družinskega nasada oljk postavi končno točko, ko morajo oditi. Marina je soočena z naklonjenostjo enega izmed poročenih družinskih članov Fabiem, a Marina ve, da jim nobena žlahta ne more pomagati iz vmesnega prostora, za vekomaj bodo tujke tako Talijanom kot Istranom. Zmeraj bodo jez, ki premošča deročo reko in zmeraj bo vanje butala težka voda. Nekateri znajo plavati s tokom, Marina pa ne, samodejno se upira stvarnosti.
Mariborski del romana je bolj sproščen, saj prikazuje Zvonkino odraščanje, Marina spozna dobrega človeka, nona je zelo naklonjena vnukinji. Anton (Zvonkin oče) jim podari hišo, Zvonka pa s svojim fantom odide v partizane. Odnos mati-hči je prepričljiv, zlasti, ko Marina vidi, da je hči izpostavljena različnim opazkam, ji poskuša dajati pogum, ki ga je njej sami tolikokrat zmanjkalo, saj ji je mati ubila duha in samozavesti.
Napol morilke zaznamuje širšo družbeno in družinsko fresko, pas pa sklene krog življenja. Roman Napol morilke je izšel pri založbi Goga.
