Maja Drolec o knjigi Nič več te ni

0
32

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Marijan Rupert; Nič več te ni

Zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič

Mladinska knjiga, 2025

Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je zbral in napisal biografijo slovenske igralke in pesnice Mile Kačič (1912 – 2000). To je žalostna zgodba o življenju igralke in pesnice, izbor njenih pesmi je dodala Tanja Petrič, spremne besede pa še: Malina Schmidt Snoj, ki je za knjigo obdelala ustvarjanje Kačič v gledališču, na radiu in televiziji ter pri filmu, Katja Šulc, ki se posveča uglasbeni poeziji, je prispevala zapis z naslovom V svojem glasu ujeta, Črt Kanon je obudil spomin na Davida, sina Kačič in Savinška, Vesna Arhar Štih pa je prispevala zapis Draga moja Mila!.

Avtor Marijan Rupert je predstavil Milo kot tragično junakinjo, saj je že njeno otroštvo žalostno (dvanajstletna deklica je poznala tudi beračenje). Ker je bila nezakonska, je doživljala huda ponižanja. Odraščala je kot sirota v rejniški družini, revno in brez starševske ljubezni. Zelo zgodaj se zateče k pisanju pesmi, kar je vse življenje zanjo terapija, hkrati pa se je zavedala, da mora obiskovati šolo in tečaje, če želi postati igralka, ter delati, da se je lahko preživljala.  Delala je kot tipkarica – tipkala je besedila pri Franu Saleškem Finžgarju in zdravniku Bogomirju Magajni. Njen oče Herbert Mahr je bil iz premožne ljubljanske družine, Milina mama pa preprosta služabnica, ki se je potem dobro poročila, a s hčerjo nista našli povezanosti, ker sta bili preveč odtujeni, kljub temu Mila odrašča v hudi revščini. Postala je vsestranska umetnica. Že zgodaj je kazala nadarjenost za glasbo, bila je članica opernega zbora, obiskovala dramsko šolo v Glasbeni matici (1935/36), tečaj dramske igre v vojnem času 1941/1942. Vseskozi je pisala poezijo, njena poezija bralca ne pusti ravnodušnega.

»Življenja naša – /to so čipke / tanke nežne niti / k lepoti spete.« (Mila Kačič; V svojem glasu ujeta)

V začetku vojne se je oročila s Fedorjem Koširjem, pravnikom, bil je partizan, a zakon je trajal le štiri leta, saj sta se karakterno zelo razlikovala; Mila je hrepenela po ljubezni in razumevanju njene umetniške ambicije.

Potem je spoznala Jakoba Savinška, precej mlajšega nadarjenega kiparja, svojo usodno ljubezen. Srečna je bila, da jo je nekdo končno spoznal in sprejel kot osebo in umetnico. Mila Kačič je odkritosrčno razodela svoja »stanja erotične vrtoglavice«, ki jih je doživljala ob kiparju in življenjskem sopotniku Jakobu Savinšku – njemu je posvetila vse ljubezenske pesmi. Prav njuna, pogosto zapletena, boleča in včasih problematična zveza je postala glavna, tako rekoč edina vsebina njene poezije. Ljubezen, ki se skriva v Milini poeziji je silovito čustvo, ki človeka osrečuje, vendar ga lahko tudi neizmerno rani in uničuje. Z radostjo bližine je hkrati tudi osamljenost, beg, čakanje in hrepenenje brez  upanja.

1949 se jima je rodil sin David, » navzven je bil svetovljan, umetniški otrok, karizmatičen in očarljiv, a znotraj je razpadal. Razklan med podobo, ki jo je kazal svetu, in negotovostjo, ki ga je tiho razjedala že od ranega otroštva.”, je zapisal Črt Kanoni.

1961 je umrl Jakob Savinšek, 1990 pa sin David, ki ga je Mila pokopala v družinsko grobnico svojega očeta iz družine Mahr na ljubljanskih Žalah, in kjer je pokopana tudi ona. »S sokovi praživljenj v globinah jame / se boš, moj mali sin, spet vrnil vame.« Vrhunec tragike ločenosti matere od otroka, ki gre svojo pot, Mila Kačič ubesedi v pesmi Sinu.

Kako pozabim naj bridkost, da sem / zavoljo tebe toliko izgubila?/ Umrla bi, a treba je živeti. / Do smrti v tebi njega bom ljubila.

Milino življenje je bilo od samega začetka zaznamovano s samoto, zapuščenostjo in posledično nenehnim, pogosto pretresljivim in ganljivim iskanjem ljubezni in topline za vsako ceno. Včasih tudi za ceno bolečine in ponižanja. Njena največja ljubezen je bil Jakob Savinšek. Njun odnos je sicer verodostojno dokumentiran v pesmih in še posebej v njuni korespondenci, ohranjenih je tudi precej fotografij. Ljubezen do Savinška je bila tako globoka, sama je pravila, da tudi večna in neumrljiva, da je postala kar neka vera, ki jo je dojemala izrazito subjektivno. V filmu in gledališčih je dobivala predvsem komične vloge, za komiko je imela izjemen dar, čeprav si je celo življenje želela drugačnih vlog.

Njene pesniške zbirke so: Neodposlana pisma (1951), Letni časi (1960), Spomin (1973), Okus po grenkem (1987), Minevanja (1997), V šelestenju trav me išči (2004), Skozi pomladni dež bom šla (2005), Prigodnice (2008), Med tisoči bi te spoznala (2012), gledališke vloge: Dorina v Tartuffu, Eva v Vučjaku, Županja v pohujšanju v dolini Šentflorjanski, Tona v Razvalini življenja, Akulina v Moči teme, Poglavarjeva žena v Revizorju, Dojka v Romeu in Juliji. Filmske vloge v filmih: Vesna, Naš avto, Ne čakaj na maj, Svet na Kajžarju, Butnskala, To so gadi, Kormoran. Bila je nagrajena s Slovenko leta (1994) in častna meščanka Ljubljane (1998).

Že naslovnica in nadaljnje strani pričujoče knjige Nič več te ni so obogatene z originalnimi fotografijami in rokopisi, ki se bralca dodatno dotaknejo in puščajo sledi za seboj. V delo je vključeno tudi veliko Miline poezije, ki poboža dušo slehernika. Branje knjige nam odpre čisto novo predstavo in vpogled v osebno življenje igralke, ki se jo večina od nas spominja kot izredno humorne in karizmatične osebe, čeravno je bilo njeno zaodrje povsem drugačno, polno bridkosti in hrepenenja. Odrske deske in filmski kader je bil Milin pobeg od realnosti, njena uteha, s katero je lažje prebrodila vse ovire, ki so ji v življenju prihajale naproti. Njen optimizem in volja do življenja je vzor, da moramo v življenju iti le naprej in prav nič na svetu nas ne more ustaviti.

Vesna Arhar Štih, njena prijateljica, je zapisala: “Vedno sva se veliko smejali, in četudi se je najino srečanje začelo resno, po dveh, treh stavkih sva se že obe držali za trebuh. Tvoje bistvo sta bila radost in veselje do življenja! Naj sva bili sami, naj je bila okoli tebe večja skupina ljudi, vedno si znala ustvariti sproščeno, veselo vzdušje.”

Spoštovani bralci, biografsko knjigo Nič več te ni je izdala založba Mladinska knjiga.