Maja Drolec o knjigi Srce v kletki

0
154

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Franjo H. Naji; Srce v kletki

Litera, 2025

Franjo H. Naji (1971) je kardiolog, organizacijski vodja Interne klinike UKC Maribor, obenem pa zadnja leta vse bolj tudi pisatelj. Na literarno sceno je stopil leta 2019 s knjigo kratkih zgodb Križišče, pri Literi so izšli njegovi romani: ­Zadnji gozd (2020), Ringlšpil (2021), Noč na obisku (2022) in Srce v kletki (2025).

Zadnji roman Srce v kletki je njegova stvarna, a napeto napisana knjiga, v kateri je prepletel svoje kardiološke izkušnje in svoj pripovedni talent. Ustvarjal jo je osem let in zanjo porabil več časa in energije, kot je sprva mislil in načrtoval. Namen knjige je, da bralcu, tako zdravemu kot morebitnemu bolniku, približa zgodbo srca, njegovo delovanje, nepravilnosti, ki se lahko pojavijo, ter pojasni stanja in bolezni, ki jih zdravniki poznajo ter zdravijo, in hkrati upoštevajo bolnika, ki ima svoje strahove. Knjiga nas sprehodi skozi ključna spoznanja o delovanju srca, sledi niz kliničnih vinjet z bolniki in njihova pot do diagnoze. Priznani in priljubljeni zdravnik postavlja na prvo mesto človeka. V svoji  knjigi bolezen primerja z razrito cesto in stabilno koronarno bolezen opisuje kot spečega tigra. Ugotavlja, da kopičenje žilnih oblog najbolj spodbudi rekreacija z valjanjem po kavču in da s prevelikim vnosom odpadkov preobremenimo telesno komunalno službo, moderni način življenja in debelost, ki je epidemija, tista, ki srce in njegovo zdravje utesnjujeta in ga potiskata v kot.

Srce velja tako za skrivnostno kot preprost glavni organ v telesu, vsekakor pa naj bi bilo povezano tudi s čustvi, saj srce ni samo anatomski organ, ampak je skozi stoletja ali pa tisočletja bilo simbolika in metafora za čustveno razmišljanje in dogajanje v telesu. Seveda je srce v kletki tudi anatomsko, narava je poskrbela, da je na varnem, ampak to je le eden od vidikov.  »Bílo je v prsih junakov, strahopetcev, zmagovalcev, poražencev, kraljev, sužnjev, pesnikov in romantikov. Razbija v nedrju mladega zaljubljenega dekleta in lenobno poskakuje v prsih starega gospoda, ki na klopci v parku premleva svojo preteklost in šteje preostale od boga dane dneve. A po drugi strani je srce predvsem delavec.« (str. 8) V enem od poglavij mu avtor pravi naš junak. Sindrom zlomljenega srca je morda nekaj drugačnega, gre za obliko akutnega srčnega popuščanja, ki se pojavi v stresu. In stresne situacije so različne, večinoma so negativne, redko pa tudi pozitivne. Kar pa se čisto fiziološko ob tem dogaja, je, da se zaradi recimo hormonskih ali nevro-vegetativnih dejavnikov v telesu pomembno poslabša krčljivost srca v akutnem stanju. To je na srečo prehodno, saj se da pozdraviti.

Dr. Naji srce torej postavi v kletko. Prsni koš se je izkazal za najbolj primerno domovanje tega enkratnega delavca, za kakršnega ga ima avtor, vendar si ne more kaj, da ne bi pripomnil, kako se je srce tam znašlo tudi simbolično, in to ne zaradi morebitne neuslišane ljubezni, temveč zaradi modernega načina življenja. Pretirano in neustrezno prehranjevanje, nedejaven način življenje ter onesnaženo okolje, hormonske motnje, rekreacijske droge in atrijska fibrilacija (uživanje kokaina, kanabisa, amfetaminov, itd.) so srcu namreč nadeli še drug, manj prijazen oklep. »A kljub temu se srce ne da. Tolče in potiska kri po telesu, vdano, zavzeto, iz utripa v utrip, kot da je vsak dan prvi in zadnji obenem.« (str. 9) In tako nam medicinski izvedenec in iskrivi pisatelj v eni osebi približa zgradbo srca, njegovo delovanje, nepravilnosti (aritmije) in bolezni. Zaskrbljen in morda tudi prestrašen osebek – bolnik, ki vstopi v ordinacijo, sme upravičeno izvedeti, kaj se dogaja s to tako imenovano edinstveno črpalko.

Knjiga je primerna tako za laično javnost kot tudi za strokovno, torej vse zaposlene v medicini in zdravstveni negi, predvsem pa za vse srčne bolnike. Najnovejše ugotovitve znanosti glede srca, so, da se je v 25 letih – ko deluje dr. Naji, veliko spremenilo. Morda ne toliko glede samega znanja o delovanju srca, pač pa glede diagnostičnih metod in zdravljenja. Tehnoloških (prisotnost defibrilatorjev) in farmacevtskih. Povprečna starostna meja bolnikov se je močno dvignila, tudi obdobje, v katerem bolnike aktivno zdravijo, se je močno raztegnilo, tja v 90-a leta.

Nasvet dr. Najija zaradi pogostih srčno-žilnih bolezni srca, priporočilo ljudem v srednjih letih glede skrbi za lastno srce, je predvsem zmernost pri prehrani, – primeren vnos rastlinskih beljakovin ter nenasičenih maščobnih  kislin, znižanje vnosa živalskih beljakovin in ogljikovih hidratov, redna rekreacija, vzdrževanje primerne telesne teže in seveda čimprejšnja opustitev kajenja.

Spoštovani bralci, knjigo Srce v kletki je izdala založba Litera.