Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Valentin Cundrič; Norosti človeške velikosti
Kulturni center Maribor
Valentin Cundrič (1938); pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, se je rodil v Gorjah pri Jesenicah, doštudiral je slovenščino na Filozofski fakulteti. Napisal je 125 del, od tega 91 pesniških zbirk za odrasle, 4 pesniške zbirke za otroke, 15 proznih del, 2 dramski besedili, 7 razprav o jeziku. Pesniške zbirke: Srečanje, Krotko jutro, Gorgona, sonetni venec Krušni časi, Soneti, niz samozaložniških izdaj, pesmi za otroke: Votivna pesem, magična proza, Gorazdov dnevnik, dramska besedila Pandemonij Markantuna Dominosa, eseji Preteklost po prihodnosti, Eurokrit in še mnoge druge. Cundrič je prejel Prešernovo nagrado, nagrado za življenjsko delo Zveze slepih in slabovidnih Slovenije.
Norosti človeške velikosti je nenavadna pesniška zbirka kritičnih misli in idej, kar pove že sam naslov. Norosti, ki jih počnemo ljudje, ali smo jih deležni, najdemo na vseh področjih. Cundrič jih je razdelil na osemindvajset sklopov. Tako se šaljivo loteva politike, razočaranja, izkoriščanja, razvrednotenja sočloveka, pravice, paradoksa, minljivosti, časa, narave, besede, hinavščine, trpljenja in drugih. Čeprav – zaradi slepote odmaknjen od sveta – vidi njegove anomalije bolje kot večina videčih. Cundrič je sam naslikal naslovnico, ko že ni več videl barv, razkriva, kako bogat in živ je njegov duhovni svet. Je neusahljiv vir dojemanja sebe, sveta in posledično ustvarjanja.
Norosti se pojavljajo v različnih oblikah. Nova gesla, stara vesla. Kako gosti vršilcem dolžnosti? Najbolj zoprne so najbrž prav tiste norosti, ki so človeške velikosti: Bolje pijan kot zgaran. Bolni zdravega zdravi, tako se stalež podržavi, saj so tudi najbolj oksimoronske, glede na to, da nam je dana moč racionalnega razmišljanja. Na poti v tvoj žep ti stopijo na rep. A ljudje ponavadi pogrnemo na vseh nivojih, kar se lepo vidi v svetovni družbeni situaciji, in to ne zgolj zadnja leta: v Evropi in v strgani jopi. Azija v ozarah. Evropa na parah. Evropa zunaj postopa, in samo sebe ropa, ko je norost eskalirala do nevidenih proporcij, pač pa skozi vso človeško zgodovino: Narod preplašen, gol in zakmašen; ljudje se iz napak ničesar ne naučimo, nakar se vedno znova čudimo, kako je mogoče, da je vse tako narobe. Pa je res narobe? Kakor za koga – nekateri se v splošnem kaosu počutijo zelo dobro in tudi prosperirajo. A takih je peščica … žal držijo v šahu ves svet. Čemu? Ker so norosti takšne, kot jih označi Valentin Cundrič v knjigi Norosti človeške velikosti. Cundrič ne hodi kot mačka okrog ne vem kakšnega kotla, ampak zadane v središče; njegove pesmi so kratke, neposredne in zadenejo v bistvo norosti.
Zbirka je zasnovana zelo tematsko: skoraj trideset tematskih poglavij z rimanimi dvovrstičnicami (občasno tudi trovrstičnicami kot nekakšnimi svojstvenimi haikuji). V časih, ko sta aforizem in epigram vse manj vidni in uporabljani pesniški zvrsti, so Cundričevi dvojčki še posebej dobrodošli in tudi sveži. Od nekdaj so za bralca zanimivi raznorazni epigrami, namreč nekaj povedati na čim krajši in udarnejši način, obenem pa to še zabeliti s humorjem. Cundrič je duhovit pisec in kar strelja tovrstne domislice: Posipanje s pepelom pred delom in jelom. Bo poplavil Nil ves svet, njegov je cilj. Mojstrstvo Cundričeve besede in njegovega verza je upodobljeno v sonetu 12 + 2, kar je mojstrstvo pesnika, ki ima za sabo zavidanja vreden opus.
Pesniško zbirko Norosti človeške velikosti je izdala založba Kulturni center Maribor.
