Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Barbara Cerar; Pretežno jasno
Mladinska knjiga, 2023
Avtorica romana je slovenska igralka, Barbara Cerar (1971), prvakinja SNG Drama Ljubljana. Je tudi docentka za dramsko igro na AGRFT. Ustvarila je dolgo vrsto izjemnih, natančno oblikovanih likov vseh obdobij dramske literature in v različnih žanrih, med katerimi velja poudariti tako dramske kot komedijske vloge ter tudi njen bogat opus v filmih in na televiziji. Ima status igralke prvakinje, ki jo odlikujejo raznolikost pristopov, poglobljenost in moč vživljanja, predvsem pa duhovitost, s katero nadgradi marsikatero vlogo. Prejela je številna priznanja in nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada, dve Borštnikovi in Sterijevo.
Leta 2023 je pri Mladinski knjigi izšel njen literarni prvenec Pretežno jasno, v katerem se glavna junakinja v težkih preizkušnjah zateče v svoj barviti, s črnim humorjem prežeti domišljijski svet, v katerem se glavni junakinji – dislektični Olgi Vrabec Golob, ki namesto na potovanja hodi na umetne oploditve, svet obrne na glavo. Na vse stvari v življenju, vesele ali žalostne, vedno poskuša gledati z neko distanco, s pozicije zunanjega opazovalca, in jih na ta način malo razrahlja, da niso tako usodne. In seveda na tak način razmišlja tudi glavna junakinja. …«Sredi razmišljanja o tem, kam naj odpelje to življenja pohojeno žensko, je ugotovila, da je to ona sama in da se ji meša. Spotaknila se je, se zapletla v sramotno vlečko in s skoraj dopolnjenimi sedemintridesetimi leti padla na nos.«
Motive in lastnosti oseb je pisateljica črpala iz opazovanja ljudi, dogodkov, življenj, nenazadnje je to tudi bistvo igralskega poklica: ukvarja se s človeško psiho, notranjimi vzgibi, ki ljudi vodijo v neka dejanja, ki jih nihče ne bi smel jemati preveč resno in si s tem olajšati težke trenutke, kadar pridejo.
Zgodba o Olgi je življenjska in trpko duhovita. Olga je popolnoma izmišljen lik, ampak ima podoben tip humorja kot avtorica. Zgodba bi lahko bila zelo nesrečna, a avtorica uporabi drugačen pristop – Olgo opremi s humorjem, s katerim uspešno odbija še tako nepredvidljive udarce življenja. Na pomoč ji priskočijo nekonvencionalni, a dobronamerni sosedje, šopek posebnežev, ki ga dopolnjuje še kup drugih akterjev, bi lahko ob manj spretnem peresu hitro zapadel v karikaturo, vse, kar se dogaja z njimi, pa v burkaško farso, namenjeno smehu in ničemur globljemu. Tako pa se ob branju sicer zavedaš, da takšni empatični, vedno na pomoč in akcijo pripravljeni sosedje ne obstajajo.
Glavno junakinjo, disleksično Olgo Vrabec Golob, je zapustil mož in tako je na vsem lepem spet svobodno prepuščena svoji neukrotljivi miselni akrobatiki in precej posebni domišljiji, ki v njen obup vnašata pretiravanje, samoironijo in sproščujoč humor. Brez pridiganja, zgražanja in zavor najbližjih – starši so ji tragično umrli že v gimnaziji, teta Zdenka, ki ji je bila določena za skrbnico, živi v Parizu – Olgi prinese pismo, v katerem ji mati prizna, kako so funkcionirali kot družina in zakaj sta z možem hotela umreti. Olgin mož Tom jo je popihal z drugo – priplava na površje njen edinstveni samoohranitveni nagon, pa tudi zmožnost za sprejemanje vtikljivih sosedov, s katerimi se prej niti v sanjah ne bi družila, pravzaprav so ji bili celo zoprni. Tukaj so Karla, polna dobronamernih nasvetov, ki poleg vedeževanja obvlada vrtnarjenje, manikuro, pedikuro, za povrh je še teta Tomove ljubice Karoline, pa Rezka, starejša gospa, ki s svojimi pečenimi dobrotami hodi v bolnišnico tolažit čakajoče, in blebetač Roki, na katerega Olga najprej sploh ne gleda kot na moškega. Karla je Karolinina in Karlova teta, Roki lepo funkcionira v velikem stanovanju, obišče ga babica Majda – vedeževalka, Rezka z Nacetom, vsi skupaj kmalu postanejo ena velika pisana družina, čeprav je Karolina zanosila z Olginim možem Tomom, a tedaj ga Olga ne prenaša več, in zgodi se nenavadno presenečenje; tudi ona je noseča. To je njena velika sreča. Ob tem početju jo zagleda soseda Rezka, ki kar ne more nehati buljiti v prepoteno sosedo v spodnjih hlačah, zgornjem delu pižame s srčki in športnih copatih, sploh ker je bila že pozna jesen. S svojo prostodušnostjo in nerodnostjo je Olga podobna Bridget Jones.
Bralec ne izve, ali bo med Olgo in Rokom vzplamtela ljubezen, zaenkrat je Rok do nje zelo pozoren. Pod duhovitim površjem se skrivajo življenjska vprašanja, na katera si vsi želimo odgovorov, ki pa jih morda ne bomo nikdar dobili. In kaj več lahko ob tem storimo, kot da se nasmehnemo?…«Jebeš planet, če ti življenje tako ali tako razpada.« Bistvo tega je, da se ne jemlješ preveč resno in si s tem olajšaš težke trenutke, kadar pridejo. Motive in lastnosti oseb je pisateljica črpala iz opazovanja ljudi, dogodkov, življenj, nenazadnje je to tudi bistvo igralskega poklica: ukvarja se s človeško psiho, notranjimi vzgibi, ki ljudi vodijo v neka dejanja.
Posebno barvitost romanu dajejo nenavadni in slikoviti, skoraj dramaturško naštudirani prizori – prispodobe, s katerimi si Olga v svoji disleksični maniri začini in lajša težke trenutke ali neprijetne misli. Kot na primer tista, ko se odloči zmetati stran stvari prešuštnega moža. “V tem filmu je bila ona glavna junakinja, ki pleše po stopnicah, imela je s kano poslikane roke in nakit v obliki trikotnika od leve nosnice do levega ušesa. Okoli nje so plesali stasiti mladci golih torzov in gladkih hrbtov, saj kosmatih res ni marala. Trzajoč z zadnjicami so priplesali na dvorišče, ona je v sredini – pojoč refren – zagrabila težko vrečo in jo odvlekla do smetnjaka. Mladci so kot v šamanskem obredju poskakujoč okoli nje dvignili vrečo in jo vrgli v smetnjak. Seveda v sosedovega, saj ni neumna.”
Barbara Cerar je svojemu izjemnemu učitelju slovenščine obljubila, da bo nekoč napisala roman, in to obljubo tudi držala. Dragocena knjiga o iskanju sebe, ljubezni in pristnih medčloveških odnosih skozi humorne zaplete predstavi tudi grenkejšo plat človekovega bivanja: drugačnost, osamljenost, bolezen, smrt … in tisto, česar se naučimo, ko že nekaj doživimo – zmožnost razumevanja in odpuščanja.
Spoštovani bralci, Pretežno jasno je, kljub pretežni vremenski napovedi v naslovu, sončna knjiga. Izdala jo je založba Mladinska knjiga.
