Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Vera Mutafčieva; Primer Džem
Goga, 2024
Vera Mutafčieva (1929–2009) je bila bolgarska zgodovinarka in pisateljica. Bila je ravnateljica Centra za stare jezike in kulture v Sofiji in ravnateljica Bolgarskega raziskovalnega zavoda v Avstriji. Njena znanstvena bibliografija je fascinantna, vendar v strokovnem diskurzu ni mogla izraziti vsega, kar je doumela, zato je začela snovati unikatno zmes zgodovinopisja in fikcije. Napisala je kar petintrideset romanov, zdaleč najbolj živ pa ostaja njen drugi roman; Primer Džem iz leta 1967.
V romanu Primer Džem pisateljica tematizira življenje (Sultana) Džema (1459–1495), polbrata sultana Bajazita II., ki je zavzel osmanski prestol po smrti sultana Mehmeda II. Osvajalca. Avtorica nas v roman vpelje v trenutku Mehmedove smrti; (Mehmed II. Osvajalec je bil smešno majhen – zato je bil strašno občutljiv – grd in okoren. Obraz je izžareval okretni, ostri in globoki um; pameten človek pa ne more biti res grd. Izžareval je strahospoštovanje.) Ob nenadni smrti pride do velikih napetosti, potem pa nam bralcem s pomočjo različnih pripovedovalcev (gre torej za večglasno pripoved) pisateljica predstavi Džemovo nadaljnje življenje in usodo, saj se ni hotel predati polbratu in se je po pomoč zatekel h krščanski Evropi. Polbrat Bajazit je bodoči vladar, ostrega uma, vsi so ga občudovali… z vojsko se odpravi v Bospor – Istambul, kjer poteka pogreb Osvajalca, potem pa razglasitev sultana, a brat Džem se noče pokloniti bratovemu prestolu.
Džem ima dvor v Karamaniji, po materi je pol Srb, veseljak, visok, gibčen, neukročen, svetle polti, a po duši pesnik. Tudi njegovi vojaki so pesniki, (njegov najljubši je Sadi – pesnik, pričevalec), vsi so brali perzijsko poezijo – o tem večnem izviru modrosti in svobodne misli, tem nedosegljivem idealu izvirnosti. Po očetovi smrti se Džem zavzame, da bo z vojaki branil Anatolijo, ostalo prepušča bratu, vkoraka v Burso, se uči vladati, a ga brat čez 18 dni porazi. (Bajazit je prijahal z elitnimi četami celotnega cesarstva…, noče se pogajati o mirni razdelitvi Osmanskega cesarstva…) In od tedaj naprej je Džem izgnanec – dosmrtni izgnanec. …. «Nesreča sultana Džema je izhajala iz njegove pretirane človečnosti…« Iz Likije odide na Rodos in vse do Neaplja. Pokopali so ga v Bursi. Od Valone do Burse je sultan Džem prečkal celotno cesarstvo, o katerem je sanjal, da mu bo vladal. Za življenje je bil povsod tujec: Srb ali nevernik pri muslimanih, Saracen ali Maver pri kristjanih. Šele po smrti pripada vsem.
Petnajsto stoletje je bilo natrpano s pomenljivimi dogodki in pomembnimi osebnostmi. V novem veku so odkrili Novi svet, stari svet s Carigradom na čelu je padel. Med imeni vladarjev, umetnikov in pustolovcev se je izmuznilo ime sultana Džema. Postal je njen ujetnik in njen adut v bojih proti Turkom.
Avtorica si je roman zamislila kot proces proti samooklicanemu sultanu. Priča so mrtve zgodovinske in izmišljene osebnosti, sultanovi sorodniki in prijatelji, sodnik v tem procesu pa je bralec.
Spoštovani bralci, roman Primer Džem je izdala založba Goga.
To je knjiga, ki – tako kot veliki romani Ismaila Kadareja in Orhana Pamuka – »pripada svetu«.
