Maja Drolec o knjigi, Lea Ypi; Svobodna, Mladinska knjiga, 2024
Lea Ypi (1979) se je rodila v Albaniji v času vladavine Enverja Hoxe, ob koncu komunizma in socializma, v času čakanja v vrstah, v pomanjkanju, rdečih pionirskih ruticah in zatiranju svoboščin – ter paradoksih svobode, ki jih je prinesla liberalna demokracija. Pisateljica je profesorica politične teorije na Londonski šoli za ekonomijo in politologijo in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi.
Roman Svobodna s podnaslovom Odraščanje ob koncu zgodovine je leposlovni prvenec Lee Ypi, v katerem pripoveduje o svojem otroštvu v strogo nadzirani družbi komunistične Albanije, o zlomu sistema in prehodu v liberalni kapitalizem. V živahnem, humornem slogu ponudi dragocen vpogled v albansko družbo, o kateri se je zaradi politike popolne izolacije predsednika Enverja Hoxhe v Evropi izjemno malo vedelo, roman spodbuja k razmisleku o konceptu svobode, v literariziranih spominih Lea Ypi opisuje svoje odraščanje sredi naroda, ujetega med ideale in resničnost, med optimizem in strah. Glavna junakinja, pisateljica Lea Ypi, se bistro in duhovito sprašuje o omejitvah napredka, bremenu preteklosti in pravem pomenu svobode.
Glavni lik je pisateljica v mladih letih, ko je bila vedoželjna deklica in je zrla v Stalinov kip, misleč, da ti nekateri ljudje ne morejo pogledati v oči, ker nekaj prikrivajo. Stalinove oči so se smehljale. Tudi učiteljica Nora jim je v šoli pripovedovala o njem, o navdihu, ki so ga mnogi dobili; ne samo v Evropi, pač pa tudi v Afriki in Aziji, dokler mu huligani niso sunili glave, in sredi mesta so imeli kip brez glave. Deklica je vedela, da so besede protestnikov: svoboda, demokracija, … protest proti vsemu, kar doživljajo Albanci, in njena družina. Protestniki 1950. leta zavzamejo veleposlaništvo, mnogi njeni sorodniki so se pogovarjali samo še s pomočjo šifer, ker so izdajali drug drugega. Leina družina je štela intelektualce in so vedeli, kaj se dogaja; babica, ki je poučevala francoščino, mama matematiko, oče je bil gozdarski inženir, čeprav si je želel študirati matematiko. Babica je vedno govorila, da v trenutkih, ko ne zmorejo razmišljati o prihodnosti, se morajo ozreti v preteklost. S prijateljico Elono se je Lea, pretresena, igrala s stvarmi Elonine pokojne mame, ki je umrla, ko je rodila sestrico, in so jo dali v sirotišnico. Elona nima prihodnosti, izgubi se na italijanskih ulicah v hrepenenju po boljši prihodnosti, saj se je zaobljubila, da bo rešila sestrico, a ji to ne uspe.
Življenje v Albaniji 1990 je revno, brezpravno; večstrankarska ureditev, svobodne volitve, leto prej so ustrelili Ceausesca, podrli so berlinski zid, socializem je propadel, saj je le diktatura proletariata. Ljudje so zahtevali konec komunizma, ki je bil prisila. Lea je mnenja, da je njihova država zapor na prostem. (Če je kdo diplomiral, je v resnici izpuščen iz zapora, razne študijske smeri je pomenilo uradne obtožnice, nekdanji zaporniki so postali vohuni.) Šele ko so zrušili kip Enverja Hoxe, se začne kazati svobodnejše življenje.
Lea je z babico potovala v Grčijo k sorodnikom, kjer lahko popije neomejene količine kokakole, prvič nosi kavbojke, je banane, dobi prvi žvečilni gumi, babica obišče grob svojih družinskih članov.
V letu 1991 si vsi Albanci želijo potovati na zahod. Tedaj oče izgubi službo, mama pa zgodnjo upokojitev.
1992; Litva in Latvija sta se odcepili od Sovjetske zveze, Poljska se odcepi iz Varšavskega pakta, izustili so Nelsona Mandelo. Lei uspe dokončati srednjo šolo in oditi za mamo in bratcem v Rim, kjer je študirala filozofijo in književnost. Oče je najprej izgubil službo, potem pa je bil direktor pristanišča, kjer mora odpuščati delavce – Rome. Bilo mu je hudo, saj je verjel, da je v vsakem od njih seme dobrega, ki vzklije, a na žalost živijo v napačni družbi. Tudi on je bil žrtev, potem pa so ga postavili za storilca. Mama je želela delati za ljudi in se je aktivno vključila v Albansko demokratsko stranko. Njena mama se je znala spopadati s strahovi, in jih pregnala, zaupala pa ni nikomur, le sebi. Nikoli ni verjela v moč skupnosti.
Po državljanski vojni (1997) v Albaniji je bilo veliko žrtev.
Leo je babica naučila, kako živeti in razmišljati o življenju, zato ji je posvetila ta roman.
Spoštovani bralci, roman Svobodna je izdala založba Mladinska knjiga.
