Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Andraž Rožman; Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano
Goga, 2019
Andraž Rožman (1983); pisatelj in novinar, njegovi romani so: Titov sin, Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano, Tega se ne da izbrisati. Od nekdaj sta ga najbolj privlačila reportaža in intervju, predvsem pa zgodbe ljudi, katerih glas ni slišan. Pri svojem delu se večinoma giblje med novinarstvom, dokumentaristiko in leposlovjem. V zadnjem času se posveča predvsem pisateljevanju. Z romanom Titov sin je bil izbran v deseterico nominirancev za nagrado kresnik. Dokumentarni roman Tega se ne da izbrisati je njegova tretja knjiga, temelji pa na pričevanjih ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev.
Leta 2019 je pri Založbi Goga izšel njegov prvenec, dokumentarni roman Trije spomini, s katerim je bil nominiran za nagrado kresnik. V tem romanu Rožman zapiše: »Živeti v idealih je včasih lepo, celo nujno. Nekaj begavega je v tem, da občudujemo tisto, kar nam je nepoznano, in kritiziramo, kar poznamo.«
V romanu bralci spoznavamo prijateljsko pot med pisateljem – Mohamadom – Karimom in še mnogimi junaki, ki poznajo politično in zgodovinsko ozadje Bližnjega vzhoda, in želijo pomagati beguncem, ki prihajajo v Ljubljano. Nekateri begunci dobijo azil, mnogi pa morajo oditi nazaj na Hrvaško ali naprej v Avstrijo.
Mohamad Al Munem, enainpetdesetletni pesnik iz Alepa, je bil že rojen kot begunec, ki ima družinsko hišo v Hajfi, svojo ženo in štiri otroke, a se domov ne more vrniti. 28. januarja 2016 je zapustil Alep, preko Turčije potoval v Grčijo, Makedonijo, Srbijo in prišel v Slovenijo, kjer čaka na azil. Med potjo je bilo veliko solz, kruti trenutki, brez obrambnih in varnostnih sistemov, užil je sladkost in grozo hkrati. Ljubljana ga sprejme, predvsem Rog, ki je bil zanj kot vrata v slovensko družbo; tu je bil ves čas viden in kreativen, pa tudi sit. Tu je spoznal veliko dobrih ljudi, saj je to prostor, kjer se družijo umetniki; pesniki, pisatelji, slikarji, in so kot mavrica, razpeta med vzhodnim in zahodnim Mediteranom. Ljubljani podarja pomaranče iz Jaffe, piše pesmi in uči ljudi arabščino. Vseskozi je ob njem – v njegovih mislih – pesnik Mahmud Darviš s svojimi stihi: »Na tej zemlji so stvari, zaradi katerih je vredno živeti.«
Skozi celotno knjigo je prisotna ljubezen, radodarnost in pogum. Prevajanje življenja v poezijo pomaga pri razumevanju jaza, poezija lahko reši življenje.
Mohamad je čakal na svojo družino, ki se mu je pridružila v Ljubljani, pisatelj mu pomaga dobiti stanovanje v Črnučah, a včasih se v življenju dogodi toliko slabih stvari, da se celo najbolj ljubeč odnos sesuje.
Spoštovani bralci, v romanu Trije spomini, ki ga je izdala založba Goga, lahko preberete, ali bo Mohamadu in Aber uspelo ohraniti njuno ljubezen.
