Maja Drolec: Kritika
Jani Virk; Vrnitev domov, Založba Goga, 2023
Jani Virk (1962), sodobni slovenski pisatelj in prevajalec, avtor mnogih zbirk novel in kratkih zgodb v romanu Vrnitev domov prikaže osrednji lik, glavnega junaka, Blaža Rowenskega, ki je prevajalec, v svojem berlinskem stanovanju gleda fotografijo, ko sta pred tridesetimi leti s Petro posedala pod borovcem. Petra je bila njegova prva ljubezen, skupaj sta bila pri planinskem krožku, spominja se pohoda na Češko kočo, že tedaj, v njuni mladosti, profesor napoveduje ozonsko luknjo: »Olupilo nas bo kot pomaranče.« Bralec pričakuje, da se bo zgodba med Blažem in Petro odvijala naprej, čeprav po tridesetih letih, a se ne.
Blaž Rowenski je poročen. Njegova žena Sabine, Nemka, je novinarka, spoznala sta se, ko ga je intervjuvala za kölnski radio. Imata hčer Anne in sina Olega, ki sta ga posvojila iz ruskega zavetišča. Njun zakon je uglajen, otroka sta uspešna študenta, Sabine ima zahtevno službo kot urednica, Blaž pa prevaja.
Prvi zaplet v romanu je srečanje Blaža Rowenskega in sošolca Pavla Krnelja, s katerim se nista videla že trideset let. Sošolec je Blaža poiskal, ker umira in bi rad z njegovo pomočjo ugotovil, kje živi njegova mladostna ljubezen Julija, s katero ima po vsej verjetnosti otroka. Tedaj – v mladostni nestabilnosti je zbežal na študij teologije, a ga kasneje Vatikan ni prepričal, zato odide v misijon v Indijo, Afriko, Angolo in Mozambik, kjer je bil predvsem učitelj. Tik pred smrtjo želi popraviti krivico, ki jo je storil Juliji in otroku. Blažu preda denar, ključ od sefa, kjer je zapuščina za otroka in zapis na ključku – iz katerega bo razvidno njegovo kesanje, in ga prosi, naj poišče Julijo.
Blaž izve, da je Julija pokojna, njena hči pa živi skupaj še z dvema aktivistkama, ki se ukvarjata z reševanjem Zemlje. Zavzemata se proti gradnji dveh jedrskih elektrarn, ki ju nameravajo graditi v Krškem in Ilirski Bistrici. Na Kongresnem trgu protestirajo proti okoljski katastrofi.
S Horstom, Blaževim prijateljem, se vračata v Slovenijo tedaj, ko je Horst imel predstavitev svoje antologije o slovenskih pesnikih. Obiščeta tudi tri aktivistke; Vero, Zarjo, v katero se Blaž zaljubi, in avtistko Kajo, za katero se kasneje izve, da ja Julijina in Pavlova hči. Horst z Zarjo in Vero naredi intervju z naslovom Prihodnost, ki je ne bo, pripoveduje o semenski banki, ki jo ustanavljata. Blažu je všeč govorjenje mladih, ki govorijo z žarom, prepričanjem in strastjo, ki so v njem usahnili že pred leti, v njihovih besedah ni bilo leporečenja, in nenadoma ga je prešinil silovit občutek praznine in lastne odvečnosti, kot bi zašel s prave osi življenja. Sprašuje se o smislu življenja, pride do zaključka, da ne verjame v nič; ne v Boga, ne v zvestobo v zakonu, edino prevajanje se mu je zdelo smiselno, da želi otrokoma lepo življenje – v boljšem, manj ogroženem svetu – za kar pa ni bilo nobene garancije, saj izginjajo gozdovi, ledeniki, narašča morska gladina, Zemlja se brutalno uničuje in izkorišča, kopičijo se atomske bombe in jedrske elektrarne.
Spoštovani bralci, zanimiv roman sodobnega časa, prežet z okoljevarstveno noto je izdala založba Goga.
