Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Haruki Murakami; Vsi božji otroci plešejo
Prevedel: Domen Kavčič
Cankarjeva založba, 2024
Haruki Murakami (1949) je japonski pisatelj, avtor številnih romanov, neleposlovnih del in treh zbirk kratke proze. Preveden je v več kot petdeset jezikov, izjemno priljubljen pa je tudi med slovenskimi bralci, saj imamo prevedenih večino njegovih najbolj znanih del. V slovenščino so prevedeni njegovi romani: Ljubi moj Sputnik, Uboj Kamturja, V prvi osebi ednine. Za svoje ustvarjanje je med drugim prejel Jeruzalemsko nagrado.
Z zbirko Vsi božji otroci plešejo pa se nam predstavlja tudi kot avtor kratke proze. Element, ki povezuje šest zgodb iz zbirke, je katastrofalni potres v mestu Kobe leta 1995, v katerem je umrlo 6400 ljudi. Protagonistov zgodb potres sicer ne prizadene neposredno, (Komurova žena odide od moža peti dan po potresu), toda za vse pomeni točko preobrata v njihovih dosedanjih, povprečno vsakdanjih življenjih. Zgodbe so fantastično branje, saj pretanjeno, mehko in melanholično govorijo o naši človeškosti.
Čeprav potres in njegove posledice niso v središču dogajanja in protagonisti niso neposredno prizadeti, jim katastrofa vendarle spodmakne tla pod nogami. Tako kot v Murakamijevih romanih tudi tu nastopajo osebe, ki so prazne, osamljene in odtujene – od družine (Sacuki odide iz Amerike in odide na Japonsko, vzame si oddih v Bankoku in tuj človek – šofer Nimit je prijaznejši od njenih …), prijateljev, sveta –, ki nekako stopicajo na mestu in za katere se zdi, da življenje bolj opazujejo, kot da bi v njem aktivno sodelovale. …O nestrpnem pričakovanju zore, ko svet oblije svetloba in ti uresniči sanje, da lahko stisneš ljubljene v objem…
V njihovo resničnost občasno vstopajo fantastični elementi, ki pa se – njim samim in tudi bralcem – kljub ‘čudaškosti’ zdijo povsem normalni … Žabec, ki je rešil Tokio. Pogosto gre za srečanja z nenavadnimi oziroma skrivnostnimi osebami (včasih njihovo vlogo prevzamejo celo živali), ki glavnim likom pomagajo najti pot. Komurova žena odide in pusti možu listek, na katerem piše, da nima nič, kar bi ji lahko nudil. Mijake je starejši mož, ki nabira les po obali, ker ga potem zažge. Po šumenju morja približno ve, kdaj bo dober ulov za nabiranje starih lesenih hlodov. Nikamor se mu ne mudi, vzame si čas. Plameni se razširijo mehko, božajoče, v njih ni naglice, vihranja, plameni so kot izkušeni ljubkovalci in so tam za to, da ljudem ogrejejo srce.
Kratke zgodbe v zbirki Vsi božji otroci plešejo so napisane v tekočem jeziku, brez odvečnih besed, prepletene s številnimi referencami, prežete z melanholijo in imajo povečini odprt konec, tako da protagonisti v domišljiji bralcev živijo naprej. Čeprav je knjiga v izvirniku izšla že leta 2000 (razen zadnje so bile zgodbe sprva objavljene v revijah), ponuja še kako aktualen vpogled v sodobno (japonsko) družbo.
Spoštovani bralci, roman Vsi božji otroci plešejo je izdala Cankarjeva založba.
