Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Stefan Hertmans; Vzpon
Beletrina, 2024
Stefan Hertmans (1951) je eden najvidnejših flamskih avtorjev, nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Napisal je romane: Vojna in terpentin, Tujka in Vzpon. Njegova besedila so eruditska, poetična, v njih se dotika otroštva ter odnosom med domišljijo in resničnostjo. Flamski pisatelj Stefan Hertmans je za ta roman prejel evro-sredozemsko nagrado PONT 2024.
V svojem romanu Vzpon je pisatelj spretno zasnoval preplet detektivskega iskanja, pisateljske domišljije in avtobiografije, ob tem pa osupljiv portret neke notranjosti, v kateri enako močno odzvanjata preteklost in sedanjost. Razkril je strašno preteklost hiše, ki jo je leta 1979 kupil v Gentu. Dvajset let pozneje, ko jo je nameraval prodati, mu je v roke prišla avtobiografija prejšnjega lastnika, Willema Verhulsta, ki je bil član SS. To spoznanje je avtorja globoko pretreslo, zato se je lotil temeljitega raziskovanja Verhulstovega političnega in zasebnega življenja. Pogovarjal se je z njegovimi bližnjimi, pregledoval arhive in prebiral njegova zasebna pisma, da bi čim bolje razumel srhljive skrivnosti hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta. Rezultat je mojstrski preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature.
Glavni lik romana Willem je peku speljal ženo in jo odpeljal s seboj, a mu je kmalu umrla za rakom. Tik pred svojo smrtjo izrazi željo, naj ga pokopljejo v njenem grobu (11. marca 1975 Wilem Verhoulst umre, pokopljejo ga, kakor je želel; esesovca položijo na njegovo judovsko ljubico, na gomilo vijolice), kar pa razžalosti njegovo večletno priležnico Griet, s katero se je po smrti žene Mientje tudi poročil.
Willem, ki ima poškodovano eno oko, in Mientje se poročita, dobita sina Adriaana, ki postane univerzitetni profesor zgodovine. Willem podeduje po svojem očetu denar in kupi posest in brusilnico diamantov. Njuni hčeri Letta in Suzane poleg brata Adrija pisatelju razkrivajo podrobnosti njihovega življenja med vojno. Živijo v Megi (gentskem naselju pri skladiščih), podjetju gre dobro, Mientje se trudi z računi. V letu 1938 Mientje izve, da Willem v zasebni dvorani vrti filme germanskih nacionalsocialistov. Kmalu za tem domov pride v nacistični uniformi, Mientje je zaprepadena, ker ga vidi, kako žari, postaja drug človek, pozablja na družino, v delovno sobo postavi Hitlerjev doprsni kip, naokoli se vozi z velikim avtom, marsikakšno noč prespi drugje in Mientje ve, da jo vara. Ko Willema zaprejo, je Mientje prepuščena svoji iznajdljivosti, kako preživeti. V hišo sprejme mlade študente, ki jim oddaja sobe, jim pere in kuha, z njimi se druži v intelektualnih pogovorih, zahaja v cerkev, kjer išče svoj mir. Skrbno bdi nad otroki, da ne bodo nikoli nosili uniforme.
Kljub vsemu dogajanju ob glavnem liku Willemu je glavna junakinja knjige pravzaprav njegova žena; njena vztrajnost in upornost, predvsem pa ljubezen do družine je tista, ki na koncu vendarle zmaga.
Roman omogoča hitro branje, vendar pa je tematika na trenutke pretresljiva.
Spoštovani bralci, roman je izdala založba Beletrina.
