Maja Drolec o knjigi Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij: Veno Pilon med podobo in besedo

0
552

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Miklavž Komelj; Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij:

Veno Pilon med podobo in besedo

Slovenska matica, 2022

Miklavž Komelj (1973) Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno liriko, ki je po večini metrično urejena. Prevladujoča oblika so soneti (Luč delfina, Celovec, Salzburg, 1991; Jantar časa, 1995). V svojem prvencu se navezuje na petrarkistično tradicijo, v zbirki Rosa, za katero je leta 2002 prejel Veronikino nagrado, pa je prestopil v nove izpovedne oblike. Danes se zdi, da je svoj slog našel v filozofsko-estetski poetični obliki; njegove pesmi so hermetične, a hkrati čutne in sporočilne. Poleg mnogih pesniških zbirk so njegovo delo eseji, dela za mladino, znanstvena monografija, prevodi in romani: Sovjetska knjiga, Larvae, Skrij me, sneg in zbirka zgodb  Prva kresnica.

Slovenska matica je leta 1965 izdala avtobiografijo Vena Pilona Na robu, v letu 2022 pa se je poklonila temu velikemu umetniku z monografijo Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij, ki predstavlja Vena Pilona v sliki in besedi karseda celostno, ne le kot slikarja in fotografa, pač pa tudi kot pesnika, esejista in pretanjenega premišljevalca.  »Zagledal sem se v svoji preteklosti. Iz nje se je tu pa tam odtrgal odlomek in se zableščal v temi spomina. Odlomki so se pred menoj nakopičili, časovno sem jih razvrstil in povezal v mozaik, v katerem sem spoznal svoj obraz.«

Spremljevalni besedili in izbor Pilonovih slik, esejev in pesmi sta delo uglednih poznavalcev njegovega življenja in dela dr. Irene Marije Mislej in dr. Miklavža Komelja. Knjigo sta zasnovala kot preplet avtorskih esejev o Pilonovem življenju, razpetim med rodno Slovenijo, Parizom in drugimi evropskimi mesti, ter njegovega dela, ki zrcali nemirnega ustvarjalnega duha. Monografija prinaša Pilonove najbolj reprezentativne eseje, prvič v takem obsegu pa lahko prebiramo tudi njegove pesmi.

Ko me je gnal nemir po pijanem Montparnassu, sem večkrat srečal tvoje lice velikega otroka, ki beži iz samote, in vselej me je prevzela ne lepota, ki tak hitro mine, marveč obličje tvojega dobrota. (Veno Pilon; Pozna ljubezen, odlomek)

Besedila dopolnjujejo številne celostranske reprodukcije Pilonovih slik in fotografij ter tudi manjše reprodukcije, ki kot medbesedilne vinjete spremljajo tekste.

Spoštovani bralci, bogato delo – monografijo o Venu Pilonu – je izdala Slovenska matica.