Marjan Tomšič; Zgodbe iz labirinta, Ljubljana: Beletrina, 2024
Marjan Tomšič(1939-2023); pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid.
Njegova najznačilnejša dela so romani; Šavrinke, Grenko morje, Zrno od frementona in zbirka novel Južni veter.
Zgodbe iz labirinta so kratke zgodbe, v katerih prvoosebni pripovedovalec zelo realno prikazuje odnose med ljudmi. Dogajalni prostor so istrsko podeželje, dvorec v Račah iz njegove mladosti in brezmejnost neba. To so doživetja iz njegovega otroštva, njegove mladosti, srečanja z istrskimi podeželani in sosedi. Zvabi nas v svoj spomin, ko ga je strah pred prihodnostjo, zaznamuje pogubnost našega sveta, uzira pohlepnost in sebičnost sodobnega človeka.
V času covida; v trgovini ga trgovka najraje ne bi postregla, ker ni prišel tedaj, ko se streže upokojencem, potem dobi slabšo polovico pice. Na pošti se mu ne uspe postaviti ravno pred tretje okence, niti ne vidi, kaj mora vpisati v obrazec. V šoli se sreča z demokracijo in urejenostjo. Zamišlja si, da je planet Zemlja. Mir planeta Zemlja je v njem. Pomirja ga. Zelo prijazno ga pomirja. Nejevolja zaradi nošenja mask …«Bolje je biti mrtev kot živ s temi cunjami na nosu.«
Možje, junaki, ne poznajo jarma žensk. Svobodo ljubijo bolj od zavetij varnih, toplih, lažnih domov. Zato umirajo v globinah morij in na vrhovih divjih, skalnih. Srce pravega moškega je nemirno, noro od širjav brezmejnih, vsrkava bliske zvezd in se predaja le vetrovom večnosti.
Istrsko pokrajino je Tomšič pogosto imenoval čarobna, skrivnostna ali pa večna, arhaična. V svojem okolju živi skladno z živalmi, mravljami, s sinicami, kosi, srnami ali smrdljivci.
V ravnanju z živalmi prepoznava pisan človekov značaj.
Več o zadnjem Tomšičevem delu si lahko, dragi bralci, preberete v knjigi Zgodbe iz labirinta, ki jo je izdala založba Beletrina.
