MGL; Luč ugasne
Prevajalka in dramaturginja EVA MAHKOVIC
Režiser SEBASTIAN CAVAZZA
Scenograf BRANKO HOJNIK
Igrajo:
Christine, Victoria, Claudie, Andrea TANJA RIBIČ, Bernard BORIS OSTAN, Jess AJDA SMREKAR, Ashe VIKTORIJA BENCIK EMERŠIČ, Steven MATIC LUKŠIČ, Michael BRANKO JORDAN, Joe TOMO TOMŠIČ, Andy FILIP SAMOBOR, Michaela TJAŠA ŽELEZNIK, Emma VERONIKA ŽELEZNIK k. g
Zgodba
Protagonistka dramskega besedila Luč ugasne Simona Stephensa ni en človek, ampak družina. Dogajanje je postavljeno večinoma na sever Anglije. Drama je razdeljena na tri dele, ki se med seboj formalno precej razlikujejo: gre za tri različne dramske pisave. Prvi del je monolog Christine, alkoholičarke z devetmesečnim premorom v pitju, ki se 6. februarja 2017 malo pred peto popoldne nenadoma odloči, da nujno potrebuje steklenico vodke. Čeprav jo je relapsa zelo sram in naredi vse, da bi se zakrinkala, se odpravi na misijo, da bi svojo steklenico dobila. Na žalost se ji tik pred vitrino z alkoholom po možganih razlije kri in umre. Trenutek Christinine smrti je monolog človeka, ki se v enem samem trenutku sooči z vsemi svojimi strahovi, obžalovanji, željami in refleksijami, ki jih prelije v besede. Trenutek Christinine smrti je tudi, ko se Jess zbudi ob tujcu in se začne vanj zaljubljati. Ko se Steven prepira s svojim ljubimcem. Ko Ashe poizkuša priti do denarja, da bi nahranila svojega sina. In je trenutek, ko se Bernard v hotelu spogleduje z dvema ženskama. V drugem delu spremljamo člane Christinine družine od jutra do poznega popoldneva istega dne: ti člani družine se nahajajo na različnih lokacijah po severu Anglije in se ukvarjajo vsak s svojim problemom. Vsak od njihovih problemov in frustracij je bolj ali manj jasno vezan na Christinin alkoholizem. Iz tega dela postane jasno, da tekst nima enega protagonista, zato pa ima enotno temo: to je kolektivna družinska travma. V tem delu, ki ga moramo obravnavati kot en sam dolg, zelo kompleksen prizor, spremljamo smeri, v katere se je družinska travma razrasla. Stephensovi liki so ob obsesivni želji po premikanju tudi v neprestanem iskanju nečesa, kar bi jih zapolnilo. Nihče od Christininih otrok, ki bi jih glede na starost lahko označili za mlade odrasle, še nima svoje družine oziroma stabilnega intimnega partnerskega življenja. Poleg tega je tukaj še Christinin mož, ki svojo ženo vara z dvema ženskama hkrati. A glede na Christinino odvisniško preteklost bralec nikomur ne more zameriti odsotnosti in distanciranosti od mame oziroma žene. Pravzaprav se ravno njena odsotnost iz preteklosti odslikava v življenju njenih sedaj že odraslih otrok. Njihovi nestabilni intimni odnosi so še en element, ki poleg formata in razseljenosti družine prikazuje osamljenost likov. Tretji del je pisan povsem realistično: člani Christinine družine so prvič zares skupaj, pripravljajo se na Christinin pogreb. Zelo iskren in odkrit pogovor med Christine in Ashe je edini poglobljeni dialog med dvema osebama izmed vseh družinskih članov , ki je morda fiktiven ali nadrealen, saj zaradi Christininega stanja ne more obstajati v realnosti. Mogoče se je zgodil, mogoče se ni, mogoče pa je takšen pogovor za člane družine izvedljiv šele po smrti, ko luč že ugasne.
Luč ugasne je tesnobna pripoved o odpornosti, upanju in neverjetno močnih družinskih vezeh. Je zgodba o družini današnjega časa. O starših, ki sta odtujena, a ne zmoreta drug brez drugega. O otrocih, ki na poti k odraslosti zapadajo v eksistencialne krize in se borijo proti kaosu, ki vre v njih. Luč ugasne je bogato razplastena zgodba o življenju v soočenju s smrtjo in o tem, kako naša ljubezen preživi, tudi ko nas ni več.
Gledalci smo bili nad predstavo navdušeni.
