Maja Drolec o predstavi Prepelka – zgodba za vso družino

0
207

SMG; Prepelka – zgodba za vso družino

Andrej Rozman Roza

Režija: Vito Taufer

Po pravljici Pepelka, ki jo je v rimani obliki zapisal Andrej Rozman Roza, režiral pa Vito Taufer, so patriarhalne strukture prilagojene sodobnemu času. Pepelka, preimenovana v Prepelko (igra jo Irena Yebuah Tiran), je ilegalna begunka, hči migranta (Dario Varga), ki je v ljubezenskem razmerju z bogato Petunijo (Mojca Partljič). Ta skupaj s Prepelkinima polsestrama (Romana Šalehar in Maruša Oblak) zasužnjuje dekle z gospodinjskimi opravili in ji grozi s prijavo na policijo.  Pepelkina zgodba je, kot se je izkazalo, zelo blizu resničnemu življenju. Tako blizu je svetu, v katerem živimo, da se iz tega ne da hecati. Pri njej pa sta dve hudi zadregi. Prva je vloga Pepelkinega očeta, ki hčerko prepusti psihičnemu in fizičnemu mučenju svoje žene in njenih hčerk. Je res tak pokvarjenec ali je za njegovim ravnanjem kakšna skrivna računica? Druga zadrega je princ, ki naj bi bil za vsa mlada dekleta glavni zadetek na socialni loteriji. Si lahko, če verjamemo, da sreče ženski ne prinese bogat in ugleden partner, ampak znanje in svoboda, privoščimo takega princa? Je sploh mogoče, da se s tem, ko osvoji srce tistega, ki ali kar predstavlja princa, Pepelkina zgodba konča? Zaradi vseh teh avtorjevih dilem je zgodba o Prepelki postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval. Prepelka je lepa, pametna, zna pristopiti k mačehi (naduta mačeha s krutimi lastnostmi) in polsestrama (obe sta kratke pameti, vzhičeni nad svojo podobo in kruti, vendar premalo bistri, da bi sploh razumeli življenje).

Vlogo princa oziroma plesa na njegovem dvoru zamenja glasbeno tekmovanje, na katero se polsestri aktivno pripravljata, dobro vilo, ki pomaga Prepelki, da se udeleži tekmovanja, pa zamenja agent Žive mreže, Matija Pajk (Matej Zemljič), ki predstavlja člana dobrodelne organizacije.

V predstavo so vpleteni tudi vsi novodobni mediji, kot sta Instagram in Tik Tok, ter spremljanje števila sledilcev na socialnih omrežjih. Adaptacija je inovativna, rime izjemno komične, verzi na odru pa suvereno odigrani in zapeti, kar gledališko predstavo približa žanru muzikala. Izjemno domišljena je tudi kostumografija (Alan Hranitelj), ki spominja na ekstravagantne poteze raznoraznih pop zvezdnic na rdeči preprogi, s čimer se deloma tudi posmehuje njihovemu pretiravanju;  so barviti, povedni, skladni s posamezno vlogo, tako da poudarja njene značajske značilnosti.

Komedija oziroma muzikal, ki je namenjen morda prej starejšim kot mlajšim, je res lahko dogodek za vso družino. Predstava je odlično narejena (režijsko in igralsko), izjemno likovno dovršena, zato v resnici nudi zabavo za starejše in mlajše.

Gledalci smo muzikal pospremili z burnim aplavzom.

 Predstavo sem si ogledala: Maja Drolec.