Maja Drolec; O predstavi
MGL; Zakaj sva se ločila
Režiser: Žiga Divjak
Dramaturginja: Katarina Morano
Scenograf: Igor Vasiljev
Nastopata: Tina – Jana Zupančič, Tine – Matej Puc
V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Žena je utrujena; ve, da bomo slej ko prej vsi umrli, nima ambicij še hoditi v službo, želi si samo miru; v skromnosti življenja, nekje na obrobju mesta. Ve, da jo otroka čedalje manj potrebujeta, ve, da bi materialno preživeli, zato ji pride na misel odklop.
V zakonu se je zgodilo marsikaj. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?
Tina: Jst kupujem organsko.
Jst kupujem lokalno.
Jst sm včerej skuhala rižoto sam s porom, ker je bil korenček samo v plastiki pakiran.
Dva kvadratna metra balkona sva trikrat preplačala, ker nisva hotla lesa iz tropov po tleh.
Tine: K se dobimo s frendi, kar je praktično nikol, se vsem mudi domov. To me ful … Pa jst jih poznam še iz srednje, dva clo od prej … no in ni blo tko niti, k smo še pr starših živel.
Če bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji, podobni tistim, ki jih ugledamo, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov, dogodkov, upov, pričakovanj, načrtov, presenečenj, lahkotnosti, teže, pritiskov, sprememb, mirovanj, vzponov, padcev, prepirov in sprav.
V dobi, ko se globalni konflikti prenašajo v realnem času, ko gledamo, kako se odvijajo vojne, obstaja izrazita napetost med našo osebno varnostjo in »first world« udobjem ter trpljenjem drugih v krajih, ki jih razdira nasilje. Ta napetost je povezana tudi z globokim občutkom krivde: bolj ko živimo svoja življenja kot običajno, bolj se počutimo ločene od realnosti kaosa, trpljenja in človeške cene teh konfliktov. Življenje v stabilnem, (razmeroma) varnem okolju lahko povzroči disonanco, ki jo je težko prezreti. Prisoten je nenehen mučen občutek, da smo nekako sokrivi, če ne v samem nasilju, pa v brezbrižnosti, ki mu omogoča, da se nadaljuje.
Klima sodobnega časa je zaradi vsega naštetega tudi stanje nekakšne pripravljenosti. Ta klima pronica v intimne odnose, zaredi se v kavč, na katerem počivamo in »bindžamo« serije. Spreminja naše odnose, ker terja, da se do nje opredelimo in znotraj nje najdemo svojo pozicijo.
Naš človeški impulz je, da nadaljujemo. Da v kaosu najdemo – ali vsaj iščemo – smisel, se borimo za prihodnost, pa naj bo še tako negotova. Osredotočamo se na tisto, kar lahko nadzorujemo, ustvarjamo svoj varni osebni prostor, v katerem lahko negujemo svoje vrednote in odnose, se umirimo, privežemo. V tem najdemo trenutke smisla, zatočišče pred hrupom sveta. V njem si ustvarimo prostore ljubezni.
Gledalci smo bili navdušeni nad predstavo in nad zelo dobro interpretacijo vlog glavnih igralcev!
