Maja Drolec: Mnenje o romanu
Jurica Pavičić; Rdeča voda
Prevedla Seta Knop
Goga, 2025
Jurica Pavičić (1965), profesor zgodovine in književnosti, sodi med osrednje hrvaške avtorje, ob ustvarjanju leposlovja, kratkih zgodb in kriminalk (Knjiga o jugu, Žena s drugog kata, Žigice, Mater Dolorosa, Ovce od gipsa) se ukvarja tudi s pisanjem scenarijev, kolumn in filmskih kritik. Roman Rdeča voda (2017) je bil deležen vrste literarnih priznanj na Hrvaškem, sledile so nagrade za prevod v francoščino, med drugim je pisatelj prejel Grand prix de littérature policière za najboljšo evropsko kriminalko.
V romanu Rdeča voda nastopa družina Vela; oče Jakov, mati Vesna in sedemnajstletna dvojčka – Silva in Mate. Vse skupaj se začne leta 1989, poldrugo leto pred razpadom Jugoslavije, ko se tipični dalmatinski družini (mož, žena, sin in hčerka) zgodi tragedija: po sobotni večerni fešti na obali hčerke Silve ni več domov. Policija ni našla nič, Jakov je hodil v Split,po Mistu, po jarkih, domača hiša je postala zanemarjena, kuhal je Mate, Vesna ni mogla… Začne se več desetletno iskanje pogrešanke, ki nas popelje čez pisano paleto likov, razpadlo družino in državo, domovinsko vojno ter posledice, tranzicijske zgodbe in novodobne tajkune, kar Pavičić popisuje premočrtno, vendar pa še zmeraj dovolj angažirano, da osnovni pospešek zgodbe (izginotje) zdrži vse do dramatične razrešitve.
Silva Vela obiskuje srednjo šolo v Splitu (1989), zato čez teden živi v internatu, doma – v Mistu ima fanta Braneta, edinega sina Uršule in Tonka Rokov, – lastnika zemlje, ki bi jo država rada spremenila v turistične namene, a lastnik zemlje ne da. Uršula je bila nekoč najlepše dekle v Mistu, še vedno je njena drža pokončna, načrtuje, da bo njun sin nekaj postal, da bo uspešen poslovnež, mož Tonko pa ima popravljalnico ladij in bark v hiši ob robu mesta, na samem. Tisti večer se Silva ni zabavala z Branetom, ker je imel na Reki vpis na pomorsko fakulteto, ampak s pekovim sinom Adrianom, bila sta na Križevem rtu, njemu je tudi povedala, da (z vsemi prihranki, ki jih je zaslužila s preprodajanjem droge,) odhaja iz rojstnega mesta v tujino. Zabredla je v preprodajo mamil, tudi sama jih je uporabljala, sledi kažejo k Cvitkoviću – Cvitku – glavnemu dilerju), ki kasneje med vojno postane major. Zato je Adrian eden glavnih osumljencev, in ko pade v vojni (1995), se zaveda, da ga je vojna rešila, saj je po smrti postal narodni heroj, doma pa bi bil le osumljenec za umor dekleta.
Primer prevzame detektiv Šain Gorki, a ga dokončno razreši šele čez sedemindvajset let, ko najdejo kosti Silve Vela, čeprav Gorki ni več kriminalist, na njegovo mesto pride Tomislav Čović. Med iskanjem se zgodijo mnogi preobrati, sploh v družini Vela. Jakov in Vesna se ločita, ker žena ne prenese, da mož ni bolj odločen. Vesna je besna, ko izve, da ne bo sodbe, besna na Jakova, ki je bil ubogljiv, ustrežljiv, sprijaznjen z vsako avtoriteto, z vsakim sranjem, ki jim ga servirajo. Po ločitvi sama ostane v hiši, kjer je živelo 5 generacij maminih prednikov, to je hiša s patino, hiša mnogih smrti, ki dajo hiši patino, potem jo proda in odide v stanovanje v mestu. Sin ne gre študirat, ampak vseskozi išče sestro (bil je v vseh evropskih mestih, a nikjer ni naletel na svojo sestro), kasneje se poroči in ima hčer, ki je zelo podobna svoji teti, a Mate in Doris se ločita, saj Doris ne prenese, da Mate živi za izginulo sestro, zanjo je preteklost le zgodovina. Tudi Mate ni zadovoljen, ker je čutil nenehno brnenje v možganih, signal, ki ga je opozarjal, da v njegovem življenju niso urejene stvari, kot bi bilo treba, na srečo ga sestrina smrt pripelje do ljubljene osebe Elde.
Čeprav se dekletova slika znajde na naslovnicah vseh časopisov, policijska preiskava ne najde otipljivih sledi, nato nesrečni dogodek z leti počasi tone v pozabo, Mate potuje iz države v državo, da bi jo našel…. Telo ni več vozilo, z glavo pa je bil še vedno za volanom. … Vendar ne pri njenih najbližjih, ki so ostali ujeti v tistem dnevu, ko se Silva ni vrnila domov. Življenje mame Vesne, očeta Jakova in brata dvojčka Mateta se spremeni v čakanje in iskanje. Glavni osumljenec Brane, Silvin nekdanji fant, je otopel, zrejen, brez volje do življenja, čeprav je postal prvi mornariški častnik, to ne reši njegovega spomina na ljubljeno dekle. Veliko potuje, v stanovanju pa ima sobo s Silvinimi slikami. Izogiba se svoje matere. Nekdanji kriminalist Gorki pride zgodbi do dna, saj ugotovi, da je Branetova mati tista, ki je hotela rešiti sina pred lahkim dekletom in jo umorila ter s čolnom odpeljala v predor v vojaški coni. Kaznovana je s tem, da sin z njo ni več govoril, mož ni spal v hiši, jedla sta vsak posebej. Tonko, njen mož, je vse vedel, a je bil preveč strahopeten, da bi ji pomagal, obrnil se je stran od nje.
Pripoved se z izrednim slogom odmika od žanrskega pisanja kriminalk, ne opušča pa stopnjevanja napetosti kot ključnega elementa. Ves čas ohranja bralčevo pozornost z nizanjem novih spoznanj in številnih namigov, ki se večinoma izkažejo za lažne. Zajeto je skoraj tridesetletno obdobje, v katerem spremljamo usode tistih, ki so povezani s pogrešano, Silvino družino, policijskega inšpektorja in še nekatere lokalne prebivalce. Z njihovimi dialogi se v pripoved mestoma vnaša tudi pokrajinsko obarvana govorica in značilno besedišče, pri katerem se je prevajalka Seta Knop naslonila na naša primorska narečja. Spreminjajo se družbene okoliščine, po razpadu Jugoslavije se na novo postavijo razmerja moči v državi, majhen kraj postaja plen nepremičninskih mogotcev, literarne osebe se z minevanjem časa znajdejo v novih vlogah, edina stalnica ostaja vprašanje, kje je Silva …
Kriminalni roman upraviči žanrska pričakovanja; to je kriminalni in lahko rečemo tudi zgodovinski roman. V sedemindvajsetih letih, ko je Silva nepokopana, so bili kaznovani vsi; vojna in polkovnik Cvitković, propadla tovarna, zadruga, Rokove zemlje in Sunset Residence. Voda je rdeča od Silvinega trupla. Rdeče vode potopijo Misto. A Gorki ne bo naznanil Uršule, ki je vse naredila za svojega sina Braneta.
Kriminalka, ki ima tudi zgodovinsko vsebino.
Spoštovani bralci, roman Rdeča voda je izdala založba Goga.
