Šepet poletnih dni
Zastor starega figovca, se spominjaš,
kot čipka v vetru.
Sence so se igrale s sončnimi žarki,
bleščeči biseri so pošiljali pozdrave,
morje je rahlo valovilo.
V tihem večeru zasidrana jadrnica v zalivu
je plesala z valovi pod svetlimi zvezdami.
Midva sva tkala svojo srečo,
poljubi in veliko nežnosti
kot šepet poletnih trav.
Misel se naju dotakne
in že leti drugam,
znova zaživi spomin na objeme in šepet.
Zbledel je čar, ni več majhnih nežnosti,
a spomini se vračajo kot jata ptic.
Tišina,
ne izrečeš več besed,
ker ni violin v srcu.
Ostal je le spomin na šepet poletnih dni
in nebo z milijoni zvezd.
