Pred tremi leti sva si s partnerjem za potovalno destinacijo izbrala Severni Ciper, kamor sva odpotovala s turistično agencijo.
Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev. Razdeljen je na dva dela; Severni Ciper so leta 1974 zasedli Turki in ga poimenovali Turška republika Severni Ciper, in južni – grški – del Cipra, ki je del Evropske unije.
SEVERNI CIPER; otok ljubezni in bogov, zemeljski dom Afrodite, boginje ljubezni in lepote
Gostoljubnost je nedvomno ena izmed sestavin ciprskega značaja. Prijaznost, hudomušnost in veliko ljubezni, predvsem do družine.
Ciper ima bogato zgodovino. Zapuščino arheoloških zakladov starih Grkov, Feničanov, Egipčanov, Perzijcev in drugih velikih civilizacij. Tu občudujemo številne naravne lepote in rojstni otok boginje ljubezni in lepote Afrodite.
Kalos irhade – dobrodošli
Prvi dan najinega potovanja; 27. 10. 2018: Let iz Ljubljane preko Antalye do Ercana. Nastanitev v letoviškem predelu Kyrenia na Severnem Cipru. Prihod v La hotel & Resort 4*, zgodaj zjutraj ob sončnem vzhodu, takoj po obilnem lunch paketu, ki je bil slika hotela, sicer s 4 zvezdicami, ki so že zdavnaj zbledele. Lepa stran: plaža ob hotelu z bazenom, kjer sva si oddahnila od naporne poti. Plavala sva tudi v morju.
Drugi in vsi naslednji dnevi:
Famagusta je področje na vzhodni obali otoka in se ponaša z dolgimi peščenimi plažami s kristalno čistim morjem.
Mesto s številnimi mošejami in gradom, ki naj bi s svojo znamenito preteklostjo navdihnil dramo Othello. Mesto je bilo nekoč znano kot mesto cerkva, od katerih pa so danes ohranjene le redke. Katedrala sv. Nikolaja je danes spremenjena v mošejo Mustafa Pasha, ki se nahaja v središču starega mesta in predstavlja največjo znamenitost.
Cerkev svetega Nikolaja (Miklavža); zgrajena konec 13. stoletja v gotskem slogu. Zgradili so jo Luzitanci, plemiški rod iz Francije, ki je tu vladal do konca 15. stoletja, potem pa temu področju zavladajo Benečani. Je kopija katedrale v Reimsu v Franciji, preimenovana v katedralo sv. Sofije. Ko pa pride Ciper pod okrilje Otomanskega cesarstva, pa dobi minaret in postane mošeja Lala Mustafe Pashe. Pred njo rasteta dve afriški figi »Ficus Sycomorus«, ki naj bi bili najstarejši drevesi na otoku še iz časov gradnje katedrale.
Cerkev svetega Barnabe, ustanovitelja Ciprske ortodoksne cerkve, ene najstarejših vzhodnih pravoslavnih cerkva.
Sv. Barnaba je skupaj s sv. Pavlom in Markom širil krščanstvo v Mali Aziji. Kasneje se vrne na Ciper v Salamis, kjer je bil tudi rojen. Kamenjan je bil do smrti; in to v 62. letu n.š. Pokopan je bil v sarkofag poleg cerkve. Cerkev je spremenjena v muzej ikon pravoslavne cerkve z eno najstarejših fresk na otoku.
Salamis; najpomembnejše arheološko najdišče na otoku. Ogledali smo si ostanke antičnega gledališča in amfiteatra ter terme.
Mesto nastane v bakreni dobi, pomembno je bilo zaradi bakrene rude, ki mu da gospodarsko moč. Trgujejo s celim svetom; največ s svilo in začimbami, seveda pa tudi z bakrom. Na višku šteje 200 000 prebivalcev z grškim gledališčem za 20 000 ljudi. Ostanek mesta; osrednji trg Agora, z najstarejšo javno hišo (kopališče), ki ga vodijo amazonke, ki so svoje usluge računale po velikosti uda oziroma nog. Javni WC za 40 moških.
Famagusta – Othellov stolp, kot del obzidja, ki ga zgradijo vitezi Malteškega reda v štirih letih v 14. stoletju, Benečani ga dogradijo (debelina zidu proti morju je 46 m), ime dobi po beneškem guvernerju Othellu, l. 1506, ki ga Shakespeare uporabi za lik v svoji tragediji l.1603.
Slaščičarna Petek, s svojo pisano ponudbo orientalskih sladic (najbolj tipične so baklave), daje pečat turške kulinarike; ki se jim ne more upreti noben popotnik.
Varoša- Mesto duhov.
Ograjena četrt Famaguste. To je bila elitna četrt do izbruha vojne, ko se otok 1974. leta razdeli. Bila je bogato letoviško mesto, v katerem so bili lastniki premožni in slavni ljudje vsega sveta. Razkošne vile in hoteli z lepimi plažami so danes razpadajoče ruševine, ograjene z bodečo žico, mesto je žal prepuščeno zobu časa in človeške neumnosti.
Nikozija – Levkosa – Leukozia; glavno mesto Cipra.
Razdeljen je na turški in grški del, obdaja pa ga močno obzidje.
Gotska katedrala svete Sofije, ki je danes mošeja Selimiye, kraljuje pred turškim delom Nikozije.
Zgrajena je bila v 13. stoletju na mestu predhodne pravoslavne cerkve.
Mošejo Selimiyo da zgraditi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in bi naj stala okrog 6 mil EUR, ob njej stoji muslimanska univerza.
Na poti do Nikozije lahko občudujemo veličastni Besparmak – v obliki petih prstov, ki je po legendi roka mladeniča, ki je po tem, ko je v boju ubil svojega tekmeca za lepo mladenko, in tudi sam utonil v močvirju, iz katerega je še zadnjič iztegnil roko, ki je s časom okamenela v znak velike ljubezni.
Mesto Nikozija z 200.000 prebivalci, razdeljeno na grški in turški del po letu 1974. Edino glavno mesto na svetu, skozi katerega teče meja.
Katedrala v Nikoziji. Pred vhodom v mesto veličastna mošeja, ki jo je dal zgraditi turški predsednik Erdogan in bi naj stala okrog 6 mil EUR, ob njej stoji muslimanska univerza.
Karavan Saraj iz šestnajstega stoletja, zgradil ga je Koza Kan iz Burse. Imel je 68 sob, v katerih so lahko trgovci počivali, v spodnjem nadstropju je prostor za trgovanje in hlevi za tovorne osle, ki so se s časom tako namnožili, da so ogrožali mesto, zato so jih nekaj pojedli, večino pa preselili na polotok Karpos, kjer še danes živijo kot divji osli. V sredini je prostor za molitev. Danes je to center rokodelskih dejavnosti, kjer kupite tisto, kar ne rabite.
Bazar – stara pokrita tržnica, kjer imajo vse; od zelenjave, mesa, začimb pa tudi nekaj toplega za odet in mlade trgovke, ki se že v ranih letih učijo svoje obrti.
Prevzela sta naju domačina med igranjem backgammoona; igro s 15 figurami in dvema kockama, ki se je iz Indije in Mezopotamije s križarji prinesla tudi v Evropo.
Karpos
Obisk Kyrenia Leather and Fur, prodajalne usnjenih izdelkov iz ovčje kože. Modna revija, nato nakupovanje z obilo barantanja, cene iz 2000 na 500 evrov in manj. Oblečemo se v Armanijevo jakno za izhodiščnih 5000 evrov.
Polotok, skrajni vzhod Cipra, nerazvito, redko poseljeno področje, kjer še najdemo kraje, kot Dipkarpaz, kjer žive še vedno Grki in Turki skupaj. V vasi so tako pravoslavna cerkev kot mošeja. Zadnja vas pred vhodom v nacionalni park. Turška kava in krema iz aloe vere made in China.
Postanek za kosilo že v nacionalnem parku, v gostilni ob morju. Nacionalni park je obdan z ograjo, ki preprečuje oslom odhod iz parka.
Na skrajnem koncu polotoka samostan svetega Andreja, zaprti red, ki so ga leta 74 izgnali, a v letu 2006 zbrali 6 mil. EUR, za obnovo samostana. Obnovljena cerkev z ikonostasom iz 24 karatnega zlata v vrednosti 2 mil. EUR, a se znova sprejo in redovniki se ne vrnejo. Samo pravoslavni duhovnik,( ki ga kar dolgo čakamo, da se vrne iz kosila). Pod cerkvijo edini izvir pitne vode, s katero si lahko izmiješ vse tegobe, ki te mučijo na tem svetu.
Kopanje na zlati plaži, kjer poleg ljudi med avgustom prihajajo tudi želve Kareta Kreta, da bi izlegle jajca; do 100 vsaki dve, leti živijo tudi 70 let, dosežejo težo od 150 do 400 kg. Spol je odvisen od temperature okolja; 28 stopinj samci, 32 samice. Ko se izležejo, gredo proti morju, vendar jih ga dosti ne doseže, potujejo po vsem svetu in so vračajo na svojo obalo.
Kyrenia
Samostan Bellapais (čudoviti mir) zgrajen v 13. stoletju z gotsko cerkvijo in osrednjo dvorano, ki je zaradi svoje akustike prizorišče številnih koncertov. V njej je svoj predzadnji nastop imel Pavarotti ob abrahamu župana Kirenia, ki je za nastop plačal 2 milijona EUR proračunskega denarja, ki ga Pavarotti kasneje vrne in ustanovijo sklad za raziskavo levkemije, saj ima na Cipru večje število otrok levkemijo.
Hilarion castlle, zraste iz samostana iz 10. stoletja, ki poleg še dveh gradov predstavlja obrambo otoka. V času Otomanskega cesarstva je bil harem Mehmeda II. s 300 ženskami. Tu je rojena ženska nevoščljivost, v 3 letih obstoja harema »po stopnicah pade« več sto žensk – kastni sistem žensk, ki se borijo za dostop do sultana in njegove naklonjenosti.
Grad Kiernia
V njem je najstarejša odkrita trgovska ladja iz 4. stoletja p.n.š. Odkrijejo jo leta 1965 in v njej več sto amfor in drugega trgovskega blaga.
Majhno pristanišče, obkroženo z restavracijami, domačini igrajo backgammon, lahko popiješ turški čaj ali odlično turško kavo in sok granatnega jabolka. Potepuški psi, ki imajo svoja mesta za hranjenje povsod, se zvedavo sprehajajo med ljudmi in prometom. Označenim z modro oznako se je bolje izogniti, saj so že koga ogrizli.
Južni Ciper Paphos
Antično mesto Kourion, center oskrbe z vodo že v antičnem času, tudi danes je največja razsoljevalnica na otoku. Kljub temu da so trikrat pogoreli, ker so jih napadli zaradi vode, so še vedno tu. Mesto ima v antičnih časih 15 tisoč prebivalcev. Grški forum za 1500 ljudi. Čudoviti mozaiki.
Afroditina skala
Afrodita, hči Urana, ki mu je njegov sin Kronos odrezal spolovila in jih zalučal v morje. Ko se je seme pomešalo z morsko vodo, je iz morske pene stopila Afrodita, boginja lepote, poročena z Hefajstom, bogom kovaštva in ognja. Radoživa mladenka, ki jo je mož zalotil z Aresom, s katerim zanosi in rodi se Eros. Na poroki Ahilovih staršev Erida zaluča med boginje zlato kroglo z napisom najlepši. Razsodnik postane Paris. Afrodita je glavna povzročiteljica Trojanske vojne, ko trojanskemu princu Parisu v zameno, da jo proglasi za najlepšo, v troboju med Ateno, Hero in njo obljubi, da mu pomaga pridobiti lepo Heleno, ženo Špartanskega kralja Menelaja.
Paphos
Mesto s 45.000 prebivalci, evropska prestolnica kulture 2017. Mednarodno letališče. Kmetijsko področje, znano po pomarančni marmeladi.
Dionizova hiša
Dioniz, bog zemlje, veselja, vina
Gostišče, v katerega so vstopali bosi, z umitimi nogami. Na vhodu mozaik Narcisa, ki nas opozarja, da smo vsi enaki, v osrednjem prostoru mozaiki z znamenji različnih ver: Davidova zvezda, svastika, križ. Prizori z lova, pav kot simbol plodnosti, simetrični liki za srečo.
Gostišče, v katerega so vstopali bosi, z umitimi nogami. Na vhodu mozaik Narcisa, ki nas opozarja, da smo vsi enaki. V osrednjem prostoru mozaiki z znamenji različnih ver: Davidova zvezda, svastika, križ. Prizori z lova, pav kot simbol plodnosti, simetrični liki za srečo.
Vsako potovanje je lepo, dodobra te napolni z novo energijo, znanjem, novimi prijatelji in zavedanjem, da živimo v lepi domovini.
Želja; da bi v mirnejših časih, brez korona krize, bilo moč raziskovati in spoznavati nove svetove.
Zapisala: Maja Drolec
